S slavnostno akademijo ob 90. obletnici ustanovitve Pokrajinskega arhiva Maribor smo se poklonili arhivski dejavnosti, naši bogati zgodovini, tradiciji zbiranja in hrambe arhivskega gradiva ter našim uporabnikom.
Kulturni program je izvedel Akademski pevski zbor KUD Študent Maribor. Akademijo je moderiral Stanislav Kocutar.
V letu 2023 obeležuje Pokrajinski arhiv Maribor 90 let formalnega zbiranja, hranjenja in varovanja arhivskega gradiva. 29. aprila 1933 je bil namreč sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s čimer je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.
Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na območju Pokrajinskega arhiva Maribor pa je mnogo starejša kot sama institucija. Leta 1903 so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Idejni vodja društva je bil vseskozi dr. Franc Kovačič. Pod njegovim vodstvom je društvo vzpostavilo trdne znanstvene temelje tako za knjižnico kot tudi arhiv in muzej. Že ob ustanovitvi so društveni odborniki sklenili, da bodo začeli zbirati arhivsko gradivo zasebne provenience, predvsem zapuščine štajerskih kulturnih delavcev. Leta 1909 so sprejeli odločitev, da bodo arhivsko gradivo tudi publicirali. Prvi društveni arhivar je bil umetnostni zgodovinar dr. Avguštin Stegenšek, osnovo arhivske zbirke pa je predstavljal dar Mateja Slekovca, prvega društvenega predsednika. Obsežni osebni fondi vseh treh omenjenih začetnikov načrtnega znanstvenega dela med štajerskimi Slovenci, hranjeni v Pokrajinskem arhivu Maribor, predstavljajo neprecenljivo kulturno zapuščino.
Leta 1941, ko je arhiv prenehal obstajati kot samostojna ustanova, so ga kot oddelek priključili mariborskemu muzeju. Njegove strokovne aktivnosti so skoraj ugasnile. Kot samostojna arhivska kulturna ustanova je bil arhiv obnovljen šele v začetku leta 1952 z nazivom Državni arhiv LRS - podružnica Maribor. Leta 1963 je mariborski arhiv s statutom dobil svoj današnji naziv Pokrajinski arhiv Maribor in še danes enako pristojno območje.
V letu 2023 lahko torej obeležujemo dva jubileja: 90-letnico ustanovitve arhiva in 120-letnico organiziranega zbiranja arhivskega gradiva.
Pokrajinski arhiv Maribor danes
Pokrajinski arhiv Maribor se danes nahaja na Glavnem trgu 7 v Mariboru in ima dve enoti: Enoto za koroško območje v Ravnah na Koroškem in Enoto za Prekmurje v Murski Soboti. Dvajset zaposlenih skrbi za kar 17 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki priča o zgodovini območja, za katerega je arhiv pristojen. Najstarejši dokument, ki ga hranimo v arhivu, je nastal leta 1246, izpostavimo pa lahko še veliko zbirko listin, obsežno fototeko in fonde ter zbirke, ki se nanašajo na vsa področja naših življenj. V arhiv namreč prevzemamo arhivsko gradivo uprave, pravosodja, vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti, zdravstva in socialnega varstva ter gospodarstva, hranimo pa tudi gradivo posameznikov in družin.
Dokumenti po prevzemu v arhivu začnejo novo življenje, pripovedujejo zgodbe, ki jih raziskovalci čez desetletja in stoletja interpretirajo na znanstveni osnovi. Mnogi naši uporabniki pa te dokumente potrebujejo že prej – ko urejajo lastniška razmerja, se zaposlujejo itd. V arhivu imamo letno kar blizu 2000 takšnih uporabnikov.
Pokrajinski arhiv Maribor v povprečju letno obišče okoli 1700 učencev, dijakov, študentov in drugih posameznikov, ki jim predstavimo delo arhiva in arhivistov, zanje pripravljamo tematske delavnice, kjer se lahko preizkusijo v raziskovanju, pisanju s kaligrafskimi peresi in izdelavi pečatov.
Trudimo se, da arhivsko gradivo približamo javnosti in da omogočimo dostop do njega tudi ranljivim skupinam prebivalstva. Zato med drugimi ukrepi za večjo dostopnost izvajamo tudi postopno digitalizacijo arhivskih dokumentov in jih po obdelavi objavljamo v Virtualni arhivski čitalnici, ki je vsakomur na spletu dostopna kadarkoli.
Govor direktorice, mag. Nine Gostenčnik, ob jubileju
Spoštovani državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, gospod Matevž Čelik Vidmar, spoštovani župan Mestne občine Maribor, gospod Aleksander Saša Arsenovič, spoštovana slavnostna govornica, dolgoletna direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, dr. Slavica Tovšak, spoštovani vršilec dolžnosti Arhiva Republike Slovenije, dr. Andrej Nared, spoštovani predsednik arhivskega društva Slovenije, spoštovani poslanci Državnega zbora Republike Slovenije, župani, načelniki upravnih enot, mestni in občinski svetniki, direktorji slovenskih arhivov in arhivov iz tujine, direktorji in ravnatelji kulturnih, vzgojno izobraževalnih ustanov in zavodov, spoštovani kolegi in prijatelji, cenjeni gostje.
Izredno ponosna in vesela sem, da vas lahko v tako velikem številu pozdravim na slavnostni akademiji ob 90. obletnici ustanovitve Pokrajinskega arhiva Maribor. Ta obeležuje le formalen pričetek delovanja arhivske ustanove, ki se je takrat imenovala Banovinski arhiv Maribor. Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva v Mariboru pa je bila vzpostavljena mnogo prej, v letu 1903, ko je bilo ustanovljeno Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko iz katerega so izšle mnoge mariborske kulturne ustanove.
Leto 2023 lahko torej smatramo še kot en jubilej, 120-letnico organiziranega zbiranja arhivskega gradiva.
90 let delovanja je zaznamovalo mnogo sprememb, predvsem pa razvoja arhivske dejavnosti, ki se v modernih časih sooča z izzivi digitalne družbe. Arhivi nismo več le institucije, ki hranijo in varujejo arhivsko gradivo, v času digitalnega poslovanja moramo biti v življenjskem ciklu dokumentov prisotni že veliko prej in tako varovati arhivsko gradivo že v času njegovega nastanka.
Digitalna doba seveda prinaša mnoge novosti in izzive, pa vendar se mnogokrat soočamo s klasičnimi težavami – pomanjkanjem ustreznih prostorov za hrambo in pomanjkanjem kadrov. Arhivsko gradivo v arhivih namreč ostaja kot pričevalec nekega časa, njegova količina pa iz leta v leto narašča. Prostorska problematika arhivov je naša vsakdanjost. Pokrajinski arhiv Maribor je v času svojega delovanja v svoja skladišča prevzel več kot 18.000 tekočih metrov arhivskega gradiva in zapolnil proste kapacitete.
Pa vendar lahko danes, ob 90. obletnici ustanovitve arhiva, s ponosom najavim odprtje novih prostorov naše Enote za Prekmurje, katere gradnja se prav v teh dneh uspešno zaključuje. Kar preko 5 milijonov evrov vredna investicija Ministrstva za kulturo bo zagotovila vzpostavitev arhivske službe na območju Prekmurja. Pridobili bomo moderno, namensko grajeno stavbo, ki ponuja vse kar sodobni arhiv potrebuje - prostorno čitalnico, knjižnico in predavalnico za naše uporabnike, predvsem pa prostorna, sodobno opremljena in mikroklimatsko ustrezna arhivska skladišča.
Še naprej se bomo izredno trudili, da bodo ljudje prepoznali našo prisotnost in vrednost gradiva, ki ga hranimo. Letno nas obišče ker preko 2000 uporabnikov, ki potrebujejo kopije arhivskega gradiva, skoraj toliko raziskovalcev, ki na podlagi arhivskega gradiva prihajajo do novih spoznanj, naštejemo pa prav takšno število učencev, dijakov in študentov, ki že v šolskih letih spoznajo naše delo in pomen arhivov.
Letošnje jubilejno leto smo v Pokrajinskem arhivu Maribor obeležili z mnogimi dogodki – odprli smo ponovno oživljene prostore na Glavnem trgu 6, kjer smo uredili sodobno sprejemno pisarno s čitalnico, prenovljeno razstavišče v katerem se nahaja naša letošnja osrednja razstava Knjige v arhivu, pripravili smo še razstave o Elektrarni Fala, 110-letnici Glavnega mostu in 60-letnici Titovega mostu, izvedli smo nekaj manjših priložnostnih razstav in dogodkov ter 45. mednarodno konferenco v Radencih, ki jo je obiskalo skoraj 300 udeležencev. Do konca leta nas čaka še nekaj dela – izdali bomo še 50- jubilejni zvezek Gradiva za zgodovino Maribora ter pripravili razstavo o Festivalu Kurirček. Ob tem smo vzpostavili tudi izredno dobro sodelovanje s kolegi iz drugih kulturnih ustanov.
Zasluge za vestno in uspešno opravljanje arhivske službe, so seveda na strani kolektiva, naših nekdanjih in sedanjih sodelavcev. Pravijo, da moraš imeti srečo opravljati delo, ki te veseli. Če to delo opravljamo še v krogu srčnih sodelavcev, potem nas nič ne more ustaviti.
Dragi sodelavci, danes je naš dan, vrhunec trdega dela s katerim letos obeležujemo 90 let naše ustanove. Hvala vam za vse ideje in podporo, tvorno sodelovanje in ves trud, ki ga vlagate v naše delo.
Dragi gostje, hvala vam da ste nas danes počastili s svojo prisotnostjo, podprli naše delo in ta veseli dan praznujete z nami.
