»𝐌𝐚𝐫𝐢𝐛𝐨𝐫 𝐣𝐞 𝐛𝐢𝐥 𝐝𝐚𝐧𝐞𝐬 𝐨𝐝𝐯𝐫𝐚𝐭𝐞𝐧«
𝐃𝐨𝐠𝐨𝐝𝐞𝐤 𝐛𝐨 𝟗. 𝐣𝐚𝐧𝐮𝐚𝐫𝐣𝐚 𝟐𝟎𝟐𝟒, 𝐨𝐛 𝟏𝟖. 𝐮𝐫𝐢,
𝐯
𝐫𝐚𝐳𝐬𝐭𝐚𝐯𝐢šč𝐮 𝐀𝐫𝐜𝐡𝐢𝐯𝐮𝐦 𝐏𝐨𝐤𝐫𝐚𝐣𝐢𝐧𝐬𝐤𝐞𝐠𝐚 𝐚𝐫𝐡𝐢𝐯𝐚 𝐌𝐚𝐫𝐢𝐛𝐨𝐫.
Drama SNG Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor in z Mariborsko knjižnico pripravlja poseben dogodek, ki v besedi, podprti z arhivskimi dokumenti, osvetljuje prelomne dogodke ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo, v primežu katerih se je znašel tako Vandot kot Maribor s svojimi prebivalci.
Za naš prvi dogodek leta smo združili moči z Drama SNG Maribor in pripravili prav posebno doživetje. Namenili smo ga obetnicama rojstva in smrti slovenskega pisatelja 𝗝𝗼𝘀𝗶𝗽𝗮 𝗩𝗮𝗻𝗱𝗼𝘁𝗮 (1884-1944).
Vandota poznamo kot avtorja trilogije o nepozabnem 𝗞𝗲𝗸𝗰𝘂 in njegovih dogodivščinah. Pa ste vedeli, da je z družino živel v Mariboru prav v času, ko so Maribor zavzeli Nemci? Svoje občutke in doživetja je zapisoval, njegovi zapiski pa so izšli šele leta 1985 v obliki knjige z naslovom Daleč od Prisanka.
Josip Vandot se je upokojil zelo hitro in od leta 1922 se je posvečal pisateljevanju. Celotno njegovo delo obsega okoli dvesto petdeset črtic in povesti ter čez dvesto pesmi. Vsa dela pa niso bila objavljena... nekatera so bila tudi za vedno izgubljena. Precej rokopisov so mu leta 1941, ko so okupirali mesto Maribor, zasegli Nemci. Zažgali so okrog tri tisoč knjig, med njimi tudi zapiske novih mladinskih povesti, verjerno tudi č𝗲𝘁𝗿𝘁𝗶 𝗱𝗲𝗹 𝗽𝗼𝘃𝗲𝘀𝘁𝗶 𝗼 𝗞𝗲𝗸𝗰𝘂.
Junija 1941 je bil, skupaj z mnogimi zavednimi Slovenci, iz Maribora izgnan.
Arhivska radovednost in pobuda SNG Maribor sta pripeljali do natančnega prebiranja knjige Daleč od Prisanka in intenzivnega raziskovanja arhivskih virov. Iskali smo vzporednice med dogodki in podobo mesta Maribor, kot jih je opisoval Vandot in zapisi, uradnimi dokumenti in fotografijami, ki jih hranimo v arhivu.
Nastala je zanimiva pripoved, ki v besedi, podprti z arhivskimi dokumenti, osvetljuje prelomne dogodke ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo, v primežu katerih se je znašel tako Vandot kot Maribor s svojimi prebivalci.
Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, začne Vandot popisovati usodne dogodke mesta, ki je še včeraj kazalo slovenski obraz. S pretresljivo iskrenostjo in prezirom Maribor tistega časa označi kot »odvratno«, »zoprno« in »ogabno« mesto, polno »nemškutarske sodrge«. Po začetku vojne začno Nemci – sprva pod krinko prijaznih osvajalcev – opravljati vpise, popise, preglede, poizvedbe, špijonaže, a že kmalu prerastejo v nepopustljive izvrševalce anekdotične Hitlerjeve komande »napravite mi to deželo zopet nemško«.
Pridružite se nam 9. januarja 2024, ob 18. uri, v razstavišču Archivum Pokrajinskega arhiva Maribor.
