Mednarodna znanstvena konferenca
TEHNIČNI IN VSEBINSKI PROBLEMI KLASIČNEGA IN ELEKTRONSKEGA ARHIVIRANJA
20. - 22. maj 2026
Hotel Radin, Radenci, Slovenija
Pokrajinski arhiv Maribor je tudi v letu 2026 organiziral mednarodno konferenco, ki združuje strokovnjake s področja arhivistike, dokumentalistike, upravljanja z gradivom in vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z arhivistiko in upravljanjem z dokumentarnim in arhivskim gradivom in želijo slediti novostim na tem znanstvenem in strokovnem področju. Konferenca vsako leto prinaša novosti na področju teoretičnih osnov arhivske znanosti in dokumentalistike, strokovnih postopkov, raziskovanja, standardov, smernic, dobre prakse, projektov in programov.
Tridnevna mednarodna konferenca združuje strokovnjake, raziskovalce in praktike s področja arhivistike, informacijskih znanosti, zgodovine ter upravljanja dokumentov, ki bodo skozi predavanja in razprave osvetlili ključne izzive arhivske stroke v času digitalne preobrazbe. Program konference odpira vprašanja umetne inteligence, digitalnega ohranjanja, zakonodaje, dostopnosti informacij ter družbene vloge arhivov kot varuhov kolektivnega spomina.
Letos smo pripravili zanimiva predavanja domačih in tujih strokovnjakov, ki so namenjena arhivski strokovni javnosti in zaposlenim pri ustvarjalcih arhivskega gradiva.
Povzetke predavanj si lahko ogledate v Knjigi povzetkov, članki bodo objavljeni v 9. letniku revije Moderna arhivistika.
Program 2026
Prvi dan konference
Konferenca se je pričela z uvodnimi nagovori organizatorjev ter generalnih pokroviteljev. Udeležence so nagovorili mag. Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, mag. Ivan Šijanec iz podjetja Trevis d. o. o. ter Aleksander Rožman iz podjetja Mikrografija d. o. o.
Sekcija: Umetna inteligenca in arhivi
V prvem strokovnem sklopu so predavatelji predstavili možnosti uporabe umetne inteligence v arhivski stroki ter izzive digitalne prihodnosti arhivov.
- Dr. Mladen Borovič, dr. David Hazemali in mag. Nina Gostenčnik so predstavili prispevek »Od arhivskega prahu do algoritma: rodoslovje v primežu umetne inteligence«, v katerem so prikazali možnosti uporabe umetne inteligence pri rodoslovnih raziskavah.
- Dr. Wolfram Dornik iz Občinskega arhiva Gradec je predaval o vlogi arhivov pri preprečevanju digitalne mračne dobe in poudaril pomen dolgoročne hrambe digitalnih podatkov skupnosti.
- Dr. Julius Goldman je predstavil projekt »Heimat:data«, digitalno participativno platformo za zasebne in občinske arhivske zbirke na Bavarskem.
- Anouk Marie Stephano iz Mestnega in deželnega arhiva Dunaj je predstavila praktične izkušnje digitalnega arhiviranja in upravljanja dokumentov na Dunaju.
- Igor Filipič iz Nadškofijskega arhiva Maribor je predstavil vzorce komunikacije med uporabniki in pogovornimi asistenti umetne inteligence.
Sekcija: Digitalna transformacija arhivov
V nadaljevanju konference so se predavanja osredotočila na digitalno transformacijo arhivov in razvoj novih informacijskih rešitev.
- Dr. Christian Moser in dr. Tobias Wildi iz podjetja docuteam sta predstavila nov arhivski informacijski sistem »docuteam context«, ki temelji na pristopu »Zapisi v kontekstu« (RiC).
- Martina Arhar Fekonja iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana je predstavila uporabo jezikovnega modela ChatGPT kot pripomočka v arhivistiki.
- Mag. Siniša Domazet iz Arhiva Bosne in Hercegovine je predstavil uporabo orodij umetne inteligence pri odkrivanju zgodovinskih vsebin.
- Dr. Christine Rigler je govorila o pomenu e-poštne korespondence kot kulturne dediščine in težavah pri njenem arhiviranju.
- Mag. Martin Rechtorik iz Češkega državnega arhiva je predstavil vrednotenje geoprostorskih podatkov v hibridnih spisih.
- Mag. Wout van der Reijden iz Nizozemskega nacionalnega arhiva je predstavil pogled na prihodnost arhivov in pomen retrospektivnega vrednotenja podatkov.
- Markus Stauffiger iz podjetja Archipanion je predstavil uporabo umetne inteligence za iskanje po arhivskih zbirkah.
- V popoldanskem delu so dr. Arian Rajh, dr. Hrvoje Stančić in Jelena Bolkovac predstavili sodobne pristope k arhiviranju digitalnih izvirnikov ter pregled aktualnih konceptov in tehnologij.
- Aleksander Lavrenčič z RTV Slovenija je predstavil projekt »Mura: arhivsko gradivo kot spomin za prihodnost« in tkalsko metodo pregleda arhivskega gradiva.
- Aleksander Rožman iz podjetja Mikrografija d. o. o. je predstavil praktično uporabo umetne inteligence pri iskanju podatkov.
- Inž. Jasper Hunnekens iz podjetja Bruynzeel Storage Systems bv je predstavil zasnovo depojev za hibridne zbirke in povezovanje fizičnega ter digitalnega okolja.
- Dániel Bedő iz podjetja Tripont Cultural Heritage Solutions je predstavil sodobne tehnologije za digitalizacijo kulturne dediščine.
Spremljevalni program
Po strokovnem delu je sledilo mreženje udeležencev ter odprtje razstave »Od filma do arhiva – 120 let slovenskega filma«, ki jo je pripravil Arhiv Republike Slovenije.
Sledil je filmski večer z izborom zgodnjih slovenskih filmskih del.
Drugi dan konference
Drugi konferenčni dan je bil namenjen strokovni obravnavi arhivskega gradiva, predstavitvi dobrih praks in praktičnim delavnicam.
Sekcija: Strokovna obravnava arhivskega gradiva
- Mag. Katja Almberger iz Koroškega deželnega arhiva Celovec je predstavila vpliv podnebnih sprememb na varstvo arhivskega gradiva.
- Dr. Maria Alexandra Sas iz Mednarodnega arhivskega sveta (ICA) je predstavila primerjalno študijo arhivskih stavb v Ljubljani in Mariboru.
- Dušan Guteša in Suzana Milenković iz Vojnega arhiva Srbije sta predstavila razvrščanje dokumentov obrambnega sistema.
- Mag. Mitja Sadek iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Branka Molnar sta predstavila kroniko novomeškega kapucinskega samostana kot arhivski in znanstveni vir.
- Dr. Fuad Ohranović iz Zgodovinskega arhiva Sarajevo je predstavil dokumente Arhiva Bosne in Hercegovine kot pomemben zgodovinski vir.
- Dr. Volodymyr Mikhalko in dr. Lyudmila Didukh iz Ukrajinskega raziskovalnega inštituta za arhivsko dejavnost in vodenje evidencsta predstavila težave pri zagotavljanju hrambe arhivskih dokumentov v razmerah vojne v Ukrajini.
- V drugem delu sekcije je dr. Bogdan-Florin Popovici iz Romunskega državnega arhiva predstavil popisovanje arhivskega gradiva z modelom RiC.
- Dr. Zdenka Semlič Rajh iz Arhiva Republike Slovenije je govorila o dostopnosti digitaliziranega gradiva in nevarnosti izgubljenosti digitalnih vsebin.
- Darko Marinković iz Vojnega arhiva Srbije je predstavil razvoj informacijskega sistema IDA 2.0 za digitizacijo arhivskega gradiva v Vojnem arhivu Srbije.
- Saša Đukić iz Arhiva Republike Srbske je predstavil odprtokodno rešitev Paperless-ngx za e-arhiviranje.
- Dr. Julija Barunčić Pletikosić in dr. Željka Križe iz Hrvaškega spominskega dokumentacijskega centra domovinske vojne,sta predstavili spletno predstavitev arhivskega gradiva, povezanega s hrvaško domovinsko vojno.
- Mag. Jasmin Jajčević in Selma Isić iz Arhiva tuzelskega kantona sta predstavila vlogo medijev in družbenih omrežij pri popularizaciji arhivske dejavnosti.
- Mag. Marijana Todorović Bilić iz Arhiva Republike Srbske je predstavila zakonodajne vidike arhivskega gradiva javnopravnih in zasebnih oseb v Republiki Srbski.
Delavnici
Vzporedno sta potekali dve strokovni delavnici.
Prvo delavnico z naslovom »Kako z Urejevalnikom SIP (USIP) pripraviti digitalno arhivsko gradivo za izročitev v pristojni javni arhiv« so vodili dr. Tatjana Hajtnik, Rok Vrenjak Lazić in Nik Gerbajs. Predstavili so uporabo orodja USIP za pripravo digitalnega arhivskega gradiva ter praktične postopke priprave SIP paketov.
Druga delavnica z naslovom »Od koncepta do prakse: orodjarna Archiving by Design in njena prilagoditev« je predstavila orodja in prakse pristopa Archiving by Design. Delavnico so vodili István Alföldy, mag. Zbyšek Stodůlka, mag. Sofia Särdquist, mag. Wout van der Reijden in dr. Jože Škofljanec.
Strokovna ekskurzija
Popoldne je sledila strokovna ekskurzija v Razkrižje. Udeleženci so obiskali cerkev sv. Janeza Nepomuka, prazgodovinsko naselbino Šafarsko ter poiskusili tradicionalne razkriške mlince.
Tretji dan konference
Zadnji dan konference je bil posvečen sodelovanju arhivov z ustvarjalci arhivskega gradiva ter pravnim, informacijskim in organizacijskim vprašanjem arhivske dejavnosti.
Sekcija: Arhivi in ustvarjalci arhivskega gradiva
- Sanja Gerdak iz podjetja Mariborski vodovod d. o. o. je predstavila pripravo novelacije notranjih pravil podjetja.
- Dr. Sonja Bezjak je predstavila vlogo Arhiva družboslovnih podatkov pri uveljavljanju odprte znanosti.
- Dr. Benjamin Lesjak iz podjetja Datainfo d. o. o. je predaval o informacijskih varnostnih praksah.
- Mag. Aida Škoro Babić iz Arhiva Republike Slovenije je predstavila varstvo arhivskega gradiva v digitalni in fizični obliki s poudarkom na področju pravosodja.
- Gregor Škafar iz Nadškofijskega arhiva Maribor je predstavil zakonodajo in možnosti dostopa do matičnih knjig v Sloveniji in sosednjih državah.
- Maja Gombač iz Inšpektorata RS za kulturo in medije je predstavila rezultate inšpekcijskega nadzora na področju arhivov med letoma 2020 in 2025.
- V zaključnem predavanju je Biserka Šubelj, univ. dipl. ekonomistka, predstavila tematiko verodostojnih računovodskih listin v elektronski obliki ter pravne, računovodske in davčne vidike elektronskega poslovanja.
Konferenca se je zaključila z razpravo in sklepnim nagovorom.
Verjamemo, da so obdelane teme na mnogih področjih doprinesle k poglobitvi znanja in pripomogle k reševanju zagat, s katerimi se soočajo mnogi ustvarjalci arhivskega gradiva, pa tudi arhivski strokovni delavci.
