Radenci 2026

Mednarodna znanstvena konferenca

TEHNIČNI IN VSEBINSKI PROBLEMI KLASIČNEGA IN ELEKTRONSKEGA ARHIVIRANJA

20. - 22. maj 2026
Hotel Radin, Radenci, Slovenija

Pokrajinski arhiv Maribor je tudi v letu 2026 organiziral mednarodno konferenco, ki združuje strokovnjake s področja arhivistike, dokumentalistike, upravljanja z gradivom in vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z arhivistiko in upravljanjem z dokumentarnim in arhivskim gradivom in želijo slediti novostim na tem znanstvenem in strokovnem področju. Konferenca vsako leto prinaša novosti na področju teoretičnih osnov arhivske znanosti in dokumentalistike, strokovnih postopkov, raziskovanja, standardov, smernic, dobre prakse, projektov in programov.

Tridnevna mednarodna konferenca združuje strokovnjake, raziskovalce in praktike s področja arhivistike, informacijskih znanosti, zgodovine ter upravljanja dokumentov, ki bodo skozi predavanja in razprave osvetlili ključne izzive arhivske stroke v času digitalne preobrazbe. Program konference odpira vprašanja umetne inteligence, digitalnega ohranjanja, zakonodaje, dostopnosti informacij ter družbene vloge arhivov kot varuhov kolektivnega spomina.

Letos smo pripravili zanimiva predavanja domačih in tujih strokovnjakov, ki so namenjena arhivski strokovni javnosti in zaposlenim pri ustvarjalcih arhivskega gradiva.

V nadaljevanju navajamo že znane predavatelje in prispevke, program pa še dopolnjujemo in usklajujemo.

Prijava in program

Kotizacija

Kotizacija za udeležbo na konferenci:

380 EUR (+ DDV) za tri dni
180 EUR (+ DDV) za en dan

V kotizacijo je vključeno: udeležba v strokovnem programu konference, knjiga povzetkov in ostali konferenčni materiali, kosilo v sredo, večerja v četrtek, strokovna ekskurzija (do zapolnitve prostih mest), pogostitve med odmori in med družabnim/strokovnim programom.

Udeležba na konferenci (tudi enodnevna) izpolnjuje pogoj za obvezno dopolnjevanje in obnovo pridobljenega strokovnega znanja, ki ga zahteva 10. člen Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, 66/2016).

Informacije:

Mojca HORVAT
tel.: +386 (0)2 228 50 19
e-pošta: mojca.horvat@pokarh-mb.si

Mojca KOSI
tel.: +386 (0)2 228 50 22
e-pošta: mojca.kosi@pokarh-mb.si

Hotelska namestitev

Za udeležence konference smo v hotelu rezervirali kontingent sob, ki so ga ponudili po posebni ponudbi. Sobe so na voljo do 20. aprila 2026 oz. do zapolnitve prostih kapacitet

Rezervacijo sobe lahko izvedete preko spodnje povezave:

HOTEL RADIN

Preliminarni program

Prvi dan konference

Prvi dan konference bo namenjen razmisleku o enem ključnih vprašanj sodobne arhivistike: kako se arhivi soočajo z digitalno preobrazbo, umetno inteligenco in novimi oblikami kulturnega spomina. Predavatelji iz Slovenije in tujine bodo predstavili aktualne raziskave, praktične primere in izzive, ki oblikujejo prihodnost arhivske stroke.

Konferenco bosta odprla dr. Mladen Borovič (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru) in dr. David Hazemali (Filozofska fakulteta, Univerza v Maribou) z interdisciplinarnim prispevkom Od arhivskega prahu do algoritma: rodoslovje v primežu umetne inteligence, ki raziskuje, kako umetna inteligenca spreminja genealogijo ter odpira nova vprašanja interpretacije zgodovinskih virov.
Vprašanje dolgoročnega ohranjanja digitalne dediščine bo v ospredju predavanja dr. Wolframa Dornika (Občinski arhiv Graz, Avstrija), ki bo predstavil vlogo arhivov pri preprečevanju »digitalnega temnega obdobja« in poudaril pomen sistematičnega varovanja skupnostnih digitalnih podatkov.
Digitalno sodelovanje skupnosti bo osvetlil dr. Julius Goldman (Mestni in opatovski arhiv Aschaffenburg, Nemčija), ki bo predstavil projekt Heimat:data, participativno platformo za zbiranje in ohranjanje zasebnih ter skupnostnih zbirk na Bavarskem.
Praktični vidik digitalnega arhiviranja bo predstavila Anouk Marie Stephano (Občinski in provincialni arhiv Dunaj, Avstrija), ki bo skozi izkušnje dunajskega mestnega in deželnega arhiva pokazala, zakaj učinkovito upravljanje dokumentov predstavlja temelj uspešnega arhiviranja.
Uporabo umetne inteligence v vsakdanji arhivski praksi bo predstavila Martina Arhar Fekonja (Zgodovinski arhiv Ljubljana), ki bo analizirala možnosti uporabe jezikovnega modela ChatGPT kot orodja za podporo arhivistom, medtem ko bo Igor Filipič (Nadškofijski arhiv Maribor) raziskal vzorce komunikacije med uporabniki in UI-pogovornimi asistenti.
Mednarodno perspektivo uporabe umetne inteligence bo dopolnil mag. Siniša Domazet (Arhiv Bosne in Hercegovine), ki bo predstavil uporabo AI-orodij v Arhivu Bosne in Hercegovine ter njihov potencial pri odpiranju zgodovinskih virov.
Poseben poudarek digitalni dediščini bo namenjen tudi predavanju dr. Christine Rigler (Univerzitetni arhiv Univerze v Gradcu, Avstrija), bo obravnavala elektronsko pošto kot pomemben, a problematičen del kulturne dediščine.
Sodobne koncepte arhiviranja digitalnih izvirnikov bodo predstavili dr. Arian Rajh, dr. Hrvoje Stančić in Jelena Bolkovac (Filozofska fakulteta Zagreb, Hrvaška), medtem ko bo mag. Martin Rechtorik (Češki državni arhiv, Praga, Češka) odprl vprašanje vrednotenja geoprostorskih podatkov v hibridnih arhivskih dosjejih.
Skupnostne prakse ohranjanja spomina bo predstavila mag. Adriana Kapala (Center skupnostnih arhivov, Toruń, Poljska), ki bo govorila o zbirkah ustne zgodovine na Poljskem in izzivih pristopa »od spodaj navzgor«.
Poseben pogled na arhivsko delo v kriznih razmerah bosta podala dr. Volodymyr Mikhalko in Lyudmila Didukh (Ukrajinski raziskovalni inštitut za arhivsko dejavnost in vodenje evidenc, Kijev, Ukrajina), ki bosta predstavila ohranjanje digitalnih arhivskih dokumentov v času aktivnih bojnih operacij v Ukrajini.
Vprašanje dostopnosti digitaliziranega gradiva bo naslovila dr. Zdenka Semlič Rajh (Arhiv Republike Slovenije), ki bo razpravljala o dilemi med digitalizacijo in dejansko spletno dostopnostjo arhivskega gradiva.
Aleksander Lavrenčič (RTV Slovenija) bo predstavil projekt Mura: arhivsko gradivo kot spomin za prihodnost, ki skozi arhivsko gradivo osvetljuje industrijsko dediščino in kolektivni spomin.
Kolegi iz podjetij Mikrografija d.o.o. in Trevis d.o.o. bodo predstavili najnovejše trende na področju elektronske in klasične hrambe arhivskega gradiva.

Prvi konferenčni dan bo tako ponudil celovit pregled sodobnih pristopov k arhiviranju — od umetne inteligence in digitalnega ohranjanja do participativnih praks in arhivov v izrednih razmerah — ter odprl prostor za razpravo o prihodnosti arhivske stroke v digitalni družbi.

Drugi dan konference

Drugi dan konference bo usmerjen v metodološke, zakonodajne in infrastrukturne vidike arhivske dejavnosti, s posebnim poudarkom na popisovanju arhivskega gradiva, varovanju dediščine, digitalizaciji ter vlogi arhivov v sodobni družbi in javnem prostoru.

Dan bo odprl dr. Bogdan-Florin Popovici (Romunski državni arhiv, Brasov, Romunija), ki bo predstavil aktualne izzive uporabe konceptualnega modela Records in Contexts (RiC) v prispevku In vendar … Kako popisujemo zapise z uporabo RiC?, ter spodbudil razmislek o prihodnosti arhivskega opisovanja.
Na vprašanja vpliva podnebnih sprememb na arhivsko delo se bo osredotočila mag. Katja Almberger (Koroški deželni arhiv, Celovec, Avstrija), ki bo predstavila konkretne ukrepe zaščite arhivskega gradiva v alpsko-jadranskem prostoru ter izkušnje Koroškega deželnega arhiva.
Prostorske in infrastrukturne izzive arhivov bo obravnavala dr. Maria Alexandra Sas s primerjalno študijo arhivskih stavb v Sloveniji, ki odpira dilemo med adaptacijo obstoječih objektov in namensko gradnjo arhivskih prostorov.
Zakonodajni okvir arhiviranja bo osvetlila mag. Marijana Todorović Bilić (Arhiv Republike Srpske, Banja Luka, Bosna in Hercegovina) ki bo predstavila položaj javnih zapisov in arhivskega gradiva zasebnih pravnih oseb v zakonodaji Republike Srbske.
Digitalna predstavitev občutljive zgodovinske dediščine bo v ospredju skupnega prispevka dr. Julije Barunčić Pletikosić in dr. Željke Križe (Hrvaški spominski dokumentacijski center domovinske vojne, Zagreb, Hrvaška), ki bosta analizirali spletno predstavitev arhivskega gradiva o hrvaški domovinski vojni v arhivih in muzejih.
O pomenu javne prisotnosti arhivov bo govoril mag. Jasmin Jajčević (Arhiv Tuzelskega kantona, Tuzla, Bosna in Hercegovina), ki bo predstavil vlogo medijev in družbenih omrežij pri popularizaciji arhivske dejavnosti v Bosni in Hercegovini.
Digitalizacijo kot ključno strategijo ohranjanja bo predstavil Darko Marinković (Vojni arhiv, Ministrstvo za obrambo Republike Srbije, Beograd, Srbija), ki bo prikazal razvoj in delovanje informacijskega sistema IDA 2.0 v Vojnem arhivu Srbije.
Tehnološki vidik sodobnega arhiviranja bo nadaljeval Saša Đukić (Arhiv Republike Srpske, Banja Luka, Bosna in Hercegovina), ki bo predstavil možnosti brezplačne programske opreme za e-arhiviranje in brezpapirno poslovanje, medtem ko bosta Dušan Guteša in Suzana Milenković (Vojni arhiv, Ministrstvo za obrambo Republike Srbije, Beograd, Srbija) obravnavala razvrščanje arhivskega in dokumentarnega gradiva v kontekstu sprememb kategorizacije v obrambnem sistemu.
Zgodovinski viri in njihova raziskovalna vrednost bodo v ospredju zaključnega sklopa predavanj. Mag. Mitja Sadek (Zgodovinski arhiv Ljubjana) in Branka Molnar (Center za prestrukturiranje in prodajo, Zagreb, Hrvaška) bosta predstavila kroniko novomeškega kapucinskega samostana kot pomemben arhivski in znanstveni vir, dr. Fuad Ohranović (Zgodovinski arhiv Sarajevo, Bosna in Hercegovina) bo osvetlil dokumente Arhiva Bosne in Hercegovine kot zgodovinski vir od srednjega veka do moderne dobe, mag. Amel Redžić in Sadika Maslak (Arhiv Unsko-Sanskega kantona, Bihać, Bosna in Hercegovina) pa bosta predstavila arhivske zapise upravne oblasti med obema svetovnima vojnama kot dragoceno pričevanje o preteklosti.

Načrtujemo tudi izvedbo dveh delavnic, ki bosta namenjeni arhiviranju izvorno digitalnega arhivskega gradiva. Izvedel ju bo Arhiv Republike Slovenije.

Drugi konferenčni dan bo tako poudaril raznolikost arhivske stroke — od teorije popisovanja in zakonodaje do digitalnih rešitev, varovanja gradiva in interpretacije zgodovinskih virov — ter pokazal, kako arhivi ostajajo ključni posredniki med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.

V popoldanskem delu si bomo razbistrili misli in strokovne debate nadaljevali na strokovni ekskurziji v Razkrižje.

Tretji dan konference

Tretji dan konference bo posvečen pravnim, organizacijskim in varnostnim vidikom upravljanja dokumentov in arhivskega gradiva, s poudarkom na odprti znanosti, informacijski varnosti ter zakonodajnih okvirih, ki določajo sodobno arhivsko prakso.

Dan bo odprla Sanja Gerdak (Mariborski vodovod d. o. o.), ki bo predstavila proces novelacije notranjih pravil v podjetju Mariborski vodovod d. o. o. ter izpostavila pomen sistematičnega urejanja dokumentarnega poslovanja v gospodarskih organizacijah.
Vlogo podatkovnih arhivov v sodobnem raziskovalnem okolju bo osvetlila Sonja Bezjak (Arhiv družboslovnih podatkov, Ljublljana), ki bo predstavila prispevek Arhiva družboslovnih podatkov k uveljavljanju načel odprte znanosti ter zagotavljanju dostopnosti in ponovne uporabe raziskovalnih podatkov.
Na področje informacijske varnosti bo udeležence popeljal dr. Benjamin Lesjak (Datainfo d. o. o.), ki bo skozi praktične primere predstavil ključne izzive zaščite informacijskih sistemov in podatkov v vsakodnevnem delovnem okolju.
Pravne vidike varstva arhivskega gradiva bo obravnavala mag. Aida Škoro Babić (Arhiv Republike Slovenije), ki bo predstavila varstvo arhivskega gradiva v digitalni in fizični obliki v kontekstu področne zakonodaje, s posebnim poudarkom na arhivskem gradivu s področja pravosodja.
Gregor Škafar (Nadškofijski arhiv Maribor) bo predstavil arhivsko zakonodajo in predpise v zvezi z matičnimi knjigami v Sloveniji ter sosednjih državah ter osvetlil možnosti in načine dostopa do tega izjemno pomembnega zgodovinskega vira.

Posebno pozornost bomo letos namenili inšpekcijskim postopkom na področju arhivov in arhivske dejavnosti. Kdaj in zakaj je lahko javnopravna oseba v prekršku, bo na analizi primerov Inšpektorata RS za kulturo in medije med letoma 2020 in 2025 predstavila inšpektorica dr. Maja Gombač.

Zadnji del konference bo namenjen predavanju Verodostojna računovodska listina v e-obliki, ki jo bo izvedla Biserka Šubelj, univ.dipl. ekonomistka, davčna svetovalka z licenco pri ZDSS in višje šolska predavateljica za davke in računovodstvo. Vsebino predavanja si lahko ogledate TUKAJ.

Tretji konferenčni dan bo tako poudaril pomen jasnih pravil, varnosti in dostopnosti pri upravljanju dokumentov ter pokazal, da sodobna arhivistika poleg tehnoloških inovacij zahteva tudi trdne pravne in organizacijske temelje.

Verjamemo, da bodo obdelane teme na mnogih področjih doprinesle k poglobitvi znanja in pripomogle k reševanju zagat, s katerimi se soočajo mnogi ustvarjalci arhivskega gradiva, pa tudi arhivski strokovni delavci.