TEHNIČNI IN VSEBINSKI PROBLEMI KLASIČNEGA IN ELEKTRONSKEGA ARHIVIRANJA
11. - 13. maj 2022
Hotel Radin, Radenci, Slovenija
Pokrajinski arhiv Maribor je tudi v letu 2022 organiziral mednarodno konferenco, ki združuje strokovnjake s področja arhivistike, dokumentalistike, upravljanja z gradivom in vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z arhivistiko in upravljanjem z dokumentarnim in arhivskim gradivom in želijo slediti novostim na tem znanstvenem in strokovnem področju. Konferenca vsako leto prinaša novosti na področju teoretičnih osnov arhivske znanosti in dokumentalistike, strokovnih postopkov, raziskovanja, standardov, smernic, dobre prakse, projektov in programov.
V letu 2022 smo pripravili zanimiva predavanja domačih in tujih strokovnjakov, ki so namenjena arhivski strokovni javnosti in zaposlenim pri ustvarjalcih arhivskega gradiva.
11. maj 2022
Prvi dan konference so udeleženci prisluhnili predavanjem, ki so obravnavali sodobne pristope k uporabi arhivskega gradiva, raziskovanju primarnih virov ter predstavitvi arhivskega gradiva na drugačen način od ustaljenega. Tako smo natančneje spoznali:
- Virtualno arhivsko čitalnico - rezultat projekta e-ARH.si,
- vlogo arhivskega gradiva in arhivov pri inovacijah in ustvarjalnosti,
- evropske projekte, kot so Europeana in Ustvarjalna Evropa
- kako arhivsko gradivo predstaviti v stripu in na drugačen način, izven okvirjev.
Pozornost smo namenili tudi skrbi za arhivsko gradivo v izrednih razmerah - poplavah, potresih, epidemijah.
V popoldanskem delu so kolegi iz podjetij scope solutions a.g., Mikrografija d.o.o. in Trevis d.o.o. predstavili najnovejše trende na področju elektronske in klasične hrambe arhivskega gradiva.
V večernem delu smo se posvetili temam, ki obravnavajo raziskovanje po arhivskih virih, doprinos digitizacije projektne dokumentacije ter varovanje arhivskega gradiva pri ustvarjalcih.
Avtorice razstave Ljubezen gre skozi želodec - Kulinarika v arhivskih virih, so zvečer predstavile zanimivo razstavo, ki so jo pripravili v Zgodovinskem arhivu Ljubljana.
12. maj 2022
Drugi dan konference smo kot vedno namenili poglobljenim strokovnim temam v sekciji za arhivske strokovne delavce. Dr. Bogdan Florin Popovici, eden izmed sodelujočih pri pripravi novega arhivskega standarda Records in Context (RIC), nam je predstavil njegovo uporabo. V nadaljevanju pa smo se posvetili mnogim strokovnim temam, med drugim tudi valorizaciji arhivskega gradiva ter uporabi umetne inteligence v arhivih.
V sekciji za ustvarjalce arhivskega gradiva sta dr. Tatjana Hajtnik in Klavdija Krivec ponudili poglobljen pogled v nekaj segmentov povezanih s postopki dolgoročne e-hrambe in predaje elektronskega arhivskega gradiva pristojnim arhivom.
V prvem delu je bila predstavljena uporaba Urejevalnika SIP, ki je podlaga za prevzemanje elektronskega arhivskega gradiva v Slovenski elektronski arhiv. Na delavnici je bilo na praktičnih primerih pokazano, kako napredni uporabniki pripravijo strukturo sprejemnega informacijskega paketa (SIP), ki jo nato skupaj s samim orodjem pošljejo ustvarjalcu. Ta s pomočjo Urejevalnika SIP in pridobljeno strukturo SIP arhivsko gradivo pripravi in izroči pristojnemu arhivu.
Drugi del delavnice je bil namenjen predstavitvi programske opreme INFO.RM, ki je namenjena ustvarjalcem arhivskega gradiva in pomeni izjemno pomoč pri izdelavi ocene tveganja in upravljanja s tveganji na področju dolgoročne e-hrambe. Na delavnici je bila predstavljena metodologija priprave ocene tveganja in načrta upravljanja s tveganji s pomočjo tega programskega orodja ter kako pridobiti omenjeno licenco.
13. maj 2022
Tretji dan konference je bil namenjen delu arhivov z ustvarjalci arhivskega gradiva in je prinesel zanimiva predavanja s koristnimi informacijami. Predstavljene so bile naslednje teme:
- izkušnje podjetja Mariborski vodovod d.o.o. pri pripravi notranjih pravil,
- digitizacija vhodne pošte v UKC Maribor,
- izkušnje s selitvijo neurejenega arhiva Ministrstva RS za okolje in prostor,
- postopek pristopa k predaji šolskega elektronskega arhivskega gradiva pristojnemu arhivu,
- obveznosti javnopravnih oseb glede obveščanja pristojnega arhiva (v katerih primerih je nujno informacije posredovati arhivu),
- Pravilnik o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki,
- inšpekcijski postopek v primeru zaznane kršitve osebnih podatkov,
- varnost komunikacij in aplikacij.
Verjamemo, da so obdelane teme na mnogih področjih doprinesle k poglobitvi znanja in pripomogle k reševanju zagat, s katerimi se soočajo mnogi ustvarjalci arhivskega gradiva, pa tudi arhivski strokovni delavci.
Povzetki predavanj so objavljeni v KNJIGI POVZETKOV, celotni članki pa bodo izšli v letošnji številki revije MODERNA ARHIVISTIKA.
