Rudolf Maister je v slovenski kolektivni zavesti zasidran kot odločni »general«, ki je v ključnih trenutkih razpadanja Avstro-Ogrske in ustvarjanja novih državnih tvorb s svojimi odločitvami in dejanji odločilno vplival na razvoj majhnega naroda. V splošni percepciji se torej prepogosto pojavlja kot zgodovinska osebnost, katere teža in pomen sta omejena na zgolj nekaj dni oziroma tednov. Če si smemo izposoditi tuji izraz iz sveta glasbe, bi lahko rekli, da ga dojemamo kot »one-hit wonder«.
Toda s tem Maistru delamo precejšnjo krivico. Že v obdobju pred letom 1918 je z zbiranjem slovenskih knjig in svojim lastnim umetniškim delovanjem vplival, sicer v manjši meri, na razvoj slovenske narodne zavesti. Še bolj kot pred »boji za severno mejo« je potem v obdobju po letu 1919 dokazoval svojo intelektualno širino.
Maister je namreč postal kronist svojega časa, saj se je lotil intenzivnega zbiranja podatkov o prevratnih dogodkih.
Na tej podlagi je pričelo nastajati obsežno arhivsko gradivo, ki danes v Pokrajinskem arhivu Maribor tvori Zbirko Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju ter obsega čas od leta 1887 do okoli 1951. Po Maistrovi smrti so namreč leta 1934 v tedanjem Banovinskem arhivu v Mariboru z darili in odkupi osnovali novo zbirko Rudolfa Maistra. V začetku naslednjega leta jim je nato Marija Maister, generalova vdova, podarila moževe prevratne arhivalije.
Po smrti Marije Maister sta sinova Borut in Hrvoj leta 1938 Zgodovinskemu društvu predala vso preostalo prevratno zapuščino generala Maistra. Zbirka je bila v naslednjih letih večkrat dopolnjena s pričevanji, poročili in darili, v času druge svetovne vojne pa ji je pretilo, da jo okupatorska oblast uniči. K sreči se je večina gradiva ohranila do danes. Zbirka Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem in v Prekmurju obsega enajst arhivskih škatel oziroma 1,1 tekočega metra raznovrstnega gradiva, ki se nanaša na širok spekter področij. Maister, kot snovalec tega gradiva, nam je tako s svojim trudom in čutom za ohranjanje spomina na pomembne zgodovinske dogodke ustvaril neprecenljivo »časovno kapsulo«, ki nam omogoča uvid v čas postimperialne tranzicije in stik s prevratno generacijo.
Vabimo vas, da se nam pridružite na odprtju razstave
v sredo, 22. oktobra 2025, ob 18. uri
na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor, Glavni trg 7.
Razstava bo na ogled vsak delovnik med 8. in 15. uro na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor do 3. decembra 2025 in od 5. januarja 2026 naprej.
KOLOFON RAZSTAVE
Maistrova časovna kapsula
Avtorja:
dr. Gregor Antoličič, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa
Špela Valadžija, Pokrajinski arhiv Maribor
Oblikovanje in fotografija:
Marko Bilić, Pokrajinski arhiv Maribor
Jezikovni pregled:
mag. Boštjan Zajšek, Pokrajinski arhiv Maribor
Pretvorba/digitizacija:
Erasmus+: Iris Cyrbia, Antonella Fidel, Javier Corrales Galindo; Marko Bilić; Sabina Lešnik
Financiranje:
Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Maribor
Maribor, Pokrajinski arhiv Maribor, oktober 2025
