Pred natanko 400 leti, 13. novembra 1624, je cesar Ferdinand II izdal Cehovski red mariborskih mlinarjev, listino, ki jo hranimo v mariborskem arhivu in jo zaradi njene mogočnosti izredno radi pokažemo našim obiskovalcem.
Kaj so cehi?
Cehi so bila združenja obrtnikov iste stroke z monopolno pravico do opravljanja poklica znotraj in v bližnji okolici mestne naselbine. Na Slovenskem so se pojavljali od 14. do druge polovice 19. stoletja. Navzven so varovali pravice svojih članov pred konkurenco tujcev in tudi članov drugih cehov v mestu, znotraj pa so urejali vprašanja proizvodnje, razmerja med člani, skrbeli so za verske, socialne in vojaške zadeve.
Pravila ceha mariborskih mlinarjev so veljala za mestne mlinarje v pasu dveh milj ob rekah in potokih, spoštovati so jih morali vsi mlinarji, mojstri, pomočniki in vajenci – tudi tisti na gospoščinskih mlinih, sicer so jih doletele predpisane kazni ali celo izključitev iz ceha.
Ta veseli dan kulture
Če vas zanima več o listini, pravilih mariborskega mlinarskega ceha in cehih nasploh, vas na dan postavitve listine v vitrino,
na Ta veseli dan kulture,
3. decembra 2024, ob 11. uri,
vabimo, da prisluhnete zanimivemu pogovoru o cehih, kjer nam bosta dr. Aleksander Žižek iz Zgodovinskega arhiva Celje in Stanislav Kocutar z Radia Maribor predstavila kopico zanimivosti iz življenja obrtnikov nekoč.
Vljudno vabljeni!
Čarobni Maribor
V času Čarobnega Maribora, ko bo Maribor zaživel v prazničnem duhu, bo 400 let stara listina ekskluzivno na ogled v Pokrajinskem arhivu Maribor. Od 3. do 24. decembra 2024 si jo boste lahko ogledali v naši sprejemni pisarni na Glavnem trgu 6. Na ogled bo vsak ponedeljek, sredo in petek med 8. in 12. uro.
Dan odprtih vrat
Na Ta veseli dan kulture vas vabimo tudi, da nas obiščete in si ogledate prostore arhiva v Mariboru, na Glavnem trgu 7 in v Enoti za Prekmurje, Cvetkova ulica 1 v Murski Soboti. Pričakujemo vas med 8. in 14. uro.
Cehovski red mariborskih mlinarjev, 13. november 1624
Pravila mariborskih mlinarjev je cesar Ferdinand II. izdal 13. novembra 1624. V njih je zapisano, da se morajo člani ceha udeleževati sestankov, kjer so med drugim pobirali članarino. Za neudeležbo je bilo treba plačati globo, ki pa ni bila za vse enaka – bogatejši so plačali več kot revnejši. Člani so morali biti prisotni tudi na verskih procesijah in mašah ter na pogrebih umrlih članov ceha. Revnim članom je ceh nudil denarno podporo. Za vključitev v ceh je moral mojster opraviti mojstrsko nalogo: dva mlinska kamna je moral primerno naostriti, postaviti gonilo, na koncu pa prirediti mojstrsko pojedino. Ker na ozemlju mariborskega mlinarskega ceha ni bilo dovoljeno postavljati novih mlinov, so si precej mlinov delili trije mlinarji, od katerih je v posameznem vsak delal tretjino dneva. Posebnost teh pravil je posebej zapisano pravilo za vajence, da ne smejo z nespodobnimi besedami in dejanji nadlegovati žensk, ki pridejo v mlin po opravkih.
Listino hranimo v Pokrajinskem arhivu Maribor v Zbirki gradiva cehov. Pri nas se seveda nahaja original, zapisan v nemškem jeziku na pergamentu, v libelu (zvezku) z belimi usnjenimi platnicami z okrasnim potiskom. Zvezek ima 18 listov ter viseči pečat. Njegov prepis je objavil akademik dr. Jože Mlinarič v publikaciji Gradivo za zgodovino Maribor leta 1992, vsebinsko pa ga je leta 2012 natančno pojasnil dr. Aleksander Žižek v knjigi Skrivno življenje cehov.
