Sreda, 20. maj 2026

8.30 - 9.20

Registracija udeležencev

9.30

Uvodni nagovori

mag. Nina GOSTENČNIK, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor
Uvodni pozdrav organizatorja

mag. Ivan ŠIJANEC, direktor podjetja Trevis, d. o. o.
Uvodni pozdrav generalnega pokrovitelja

Aleksander ROŽMAN, prokurist podjetja Mikrografija, d. o. o.
Uvodni pozdrav generalnega pokrovitelja

9.45 - 11.30

Umetna inteligenca in arhivi

dr. Mladen Borovič, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru, dr. David Hazemali, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Od arhivskega prahu do algoritma: rodoslovje v primežu umetne inteligence

dr. Wolfram DORNIK, Občinski arhiv Gradec, Avstrija
Kako ustaviti digitalno mračno dobo? Vloga arhivov pri ohranjanju digitalnih podatkov skupnosti

dr. Julius GOLDMAN, Mestni in opatovski arhiv Aschaffenburg, Nemčija
Heimat:data – Digitalna in participativna platforma za zasebne in občinske arhivske zbirke na Bavarskem

Anouk Marie Stephano, Mestni in deželni arhiv Dunaj, Avstrija
Brez upravljanja z dokumenti ni arhiviranja: praktični vpogled v digitalno arhiviranje in upravljanje dokumentov v Mestnem in deželnem arhivu Dunaja

11.30 - 12.00

Odmor za kavo

12.00 - 14.00

Digitalna transformacija arhivov

dr. Christian MOSER, dr. Tobias Wildi, docuteam, Baden-Dättwil, Švica
docuteam context – Nov arhivski informacijski sistem, ki temelji na pristopu »Zapisi v kontekstu« (RiC)

Martina ARHAR FEKONJA, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Slovenija
Orodje umetne inteligence kot pripomoček v arhivistiki: primer uporabe jezikovnega modela ChatGPT

mag. Siniša Domazet, Arhiv Bosne in Hercegovine, Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Odklepanje zgodovine - uporaba orodij umetne inteligence v Arhivu Bosne in Hercegovine

dr. Christine RIGLER, Univerzitetni arhiv Univerze v Gradcu, Avstrija
Pomen e-poštne korespondence kot kulturne dediščine in težave pri njenem shranjevanju na avstrijski univerzi

mag. Martin RECHTORIK, Češki državni arhiv, Praga, Češka
Vrednotenje geoprostorskih podatkov v hibridnih spisih

Markus Stauffiger, Archipanion, Basel, Švica
Več kot le digitalizacija: omogočanje iskanja po arhivskih zbirkah z umetno inteligenco

14.00 - 15.30

Skupno kosilo (restavracija Hotela Radin)

15.30 - 17.30

Digitalna transformacija arhivov

dr. Arian RAJH, dr. Hrvoje STANČIĆ, Jelena BOLKOVAC, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu, Hrvaška
Sodobni pristopi k arhiviranju digitalnih izvirnikov: pregled konceptov in tehnologij

Aleksander LAVRENČIČ, RTV Slovenija, Ljubljana, Slovenija
Mura: arhivsko gradivo kot spomin za prihodnost - tkalska metoda pregleda arhivskega gradiva

inž. Jasper HUNNEKENS, MBA, Bruynzeel Storage Systems bv, Panningen, Nizozemska
Premostitev ločnice med fizičnim in digitalnim svetom: oblikovanje depojev za hibridne zbirke

Aleksander ROŽMAN, prokurist, Mikrografija, d. o. o., Novo mesto, Slovenija
Praktična uporaba umetne inteligence pri iskanju podatkov

17.30 - 23.00

Družabni program

Pogostitev in mreženje (vabi podjetje Mikrografija, d. o. o.)
Preddverje Kongresne dvorane

18.00

Odprtje razstave  (predverje Kongresne dvorane)

OD FILMA DO ARHIVA - 120 let slovenskega filma
Arhiv Republike Slovenije

V letu 2025 smo obeležili 120 letnico prvih ohranjenih filmskih posnetkov dr. Karola Grossmanna iz Ljutomera, ki jih štejemo za začetek filmskega ustvarjanja na Slovenskem. Hkrati je lansko leto minilo tudi 80 let od ustanovitve Arhiva Republike Slovenije, ki od konca šestdesetih let 20. stoletja skrbi tudi za ohranitev slovenske filmske arhivske dediščine. Z izborom filmov, ki so osrednji del razstave, predstavljamo del ohranjene filmske arhivske dediščine, nastale na Slovenskem v prvih štirih desetletjih prejšnjega stoletja. Ohranjeno gradivo je dragocen arhivski vir za raziskovanje zgodovine slovenskega filma in zgodovine nasploh.

19.00

Filmski večer (Kongresna dvorana)

20.00

Družabni večer (preddverje Kongresne dvorane)