Odpri menu

Sreda, 20. maj 2026

Kongresna dvorana, Hotel Radin, Radenci


8.30 - 9.20

Registracija udeležencev


9.30

Uvodni nagovori


mag. Nina GOSTENČNIK, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor
Uvodni pozdrav organizatorja


mag. Ivan ŠIJANEC, direktor podjetja Trevis, d. o. o.
Uvodni pozdrav generalnega pokrovitelja


Boštjan GABERC, direktor podjetja Mikrografija, d. o. o.
Uvodni pozdrav generalnega pokrovitelja


9.45 - 11.30

Umetna inteligenca in arhivi


dr. Mladen Borovič, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru, dr. David Hazemali, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru, Slovenija
Od arhivskega prahu do algoritma: rodoslovje v primežu umetne inteligence


dr. Wolfram DORNIK, Občinski arhiv Gradec, Avstrija
Kako ustaviti digitalno mračno dobo? Vloga arhivov pri ohranjanju digitalnih podatkov skupnosti


dr. Julius GOLDMAN, Mestni in opatovski arhiv Aschaffenburg, Nemčija
Heimat:data – Digitalna in participativna platforma za zasebne in občinske arhivske zbirke na Bavarskem


Anouk Marie Stephano, Mestni in deželni arhiv Dunaj, Avstrija
Brez upravljanja z dokumenti ni arhiviranja: praktični vpogled v digitalno arhiviranje in upravljanje dokumentov v Mestnem in deželnem arhivu Dunaja


Igor FILIPIČ, Nadškofijski arhiv Maribor, Slovenija
Vzorci komunikacije med uporabniki in pogovornim asistentom umetne inteligence

11.30 - 12.00

Odmor za kavo


12.00 - 14.00

Digitalna transformacija arhivov


dr. Christian MOSER, dr. Tobias Wildi, docuteam, Baden-Dättwil, Švica
docuteam context – Nov arhivski informacijski sistem, ki temelji na pristopu »Zapisi v kontekstu« (RiC)


Martina ARHAR FEKONJA, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Slovenija
Orodje umetne inteligence kot pripomoček v arhivistiki: primer uporabe jezikovnega modela ChatGPT


mag. Siniša Domazet, Arhiv Bosne in Hercegovine, Sarajevo, Bosna in Hercegovina
Odklepanje zgodovine - uporaba orodij umetne inteligence v Arhivu Bosne in Hercegovine


dr. Christine RIGLER, Univerzitetni arhiv Univerze v Gradcu, Avstrija
Pomen e-poštne korespondence kot kulturne dediščine in težave pri njenem shranjevanju na avstrijski univerzi


mag. Martin RECHTORIK, Češki državni arhiv, Praga, Češka
Vrednotenje geoprostorskih podatkov v hibridnih spisih


Wout van der Reijden, Nizozemski nacionalni arhiv, Nizozemska
Ko pogledamo nazaj?

Markus Stauffiger, Archipanion, Basel, Švica
Več kot le digitalizacija: omogočanje iskanja po arhivskih zbirkah z umetno inteligenco


14.00 - 15.30

Skupno kosilo (restavracija Hotela Radin)


15.30 - 17.30

Digitalna transformacija arhivov


dr. Arian RAJH, dr. Hrvoje STANČIĆ, Jelena BOLKOVAC, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu, Hrvaška
Sodobni pristopi k arhiviranju digitalnih izvirnikov: pregled konceptov in tehnologij


dr. Volodymyr MIKHALKO, dr. Lyudmila DIDUKH, Ukrajinski raziskovalni inštitut za arhivsko dejavnost in vodenje evidenc, Kijev, Ukrajina
Glavne težave in načini njihovega reševanja pri zagotavljanju hrambe arhivskih dokumentov v razmerah aktivnih sovražnosti (ruske oborožene agresije proti Ukrajini)


dr. Zdenka Semlič RAJH, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija
Digitalizirati… Kaj pa potem? Dostopno na spletu ali izgubljeno v arhivih


Aleksander LAVRENČIČ, RTV Slovenija, Ljubljana, Slovenija
Mura: arhivsko gradivo kot spomin za prihodnost - tkalska metoda pregleda arhivskega gradiva



inž. Jasper HUNNEKENS, MBA, Bruynzeel Storage Systems bv, Panningen, Nizozemska
Premostitev ločnice med fizičnim in digitalnim svetom: oblikovanje depojev za hibridne zbirke



Aleksander ROŽMAN, prokurist, Mikrografija, d. o. o., Novo mesto, Slovenija
Praktična uporaba umetne inteligence pri iskanju podatkov


17.30 - 23.00

Družabni program

Pogostitev in mreženje (vabi podjetje Mikrografija, d. o. o.)
Preddverje Kongresne dvorane


18.00

Odprtje razstave  (predverje Kongresne dvorane)

OD FILMA DO ARHIVA - 120 let slovenskega filma
Arhiv Republike Slovenije

V letu 2025 smo obeležili 120 letnico prvih ohranjenih filmskih posnetkov dr. Karola Grossmanna iz Ljutomera, ki jih štejemo za začetek filmskega ustvarjanja na Slovenskem. Hkrati je lansko leto minilo tudi 80 let od ustanovitve Arhiva Republike Slovenije, ki od konca šestdesetih let 20. stoletja skrbi tudi za ohranitev slovenske filmske arhivske dediščine. Z izborom filmov, ki so osrednji del razstave, predstavljamo del ohranjene filmske arhivske dediščine, nastale na Slovenskem v prvih štirih desetletjih prejšnjega stoletja. Ohranjeno gradivo je dragocen arhivski vir za raziskovanje zgodovine slovenskega filma in zgodovine nasploh.


19.00

Filmski večer (Kongresna dvorana)


20.00

Družabni večer (preddverje Kongresne dvorane)