Arhivsko društvo Slovenije je ob dnevu slovenskih arhivov, 20. oktobra 2026, že trinajstič podelilo najvišja stanovska priznanja na področju arhivske dejavnosti v Sloveniji. Letošnji prejemniki bienalne Aškerčeve nagrade in priznanj so trije posamezniki, ki s svojim strokovnim, raziskovalnim in ustvarjalnim delom pomembno prispevajo k razvoju slovenske arhivistike ter večji prepoznavnosti slovenske arhivske službe.
Aškerčevo priznanje je prejel mag. Blaž Otrin iz Nadškofijskega arhiva Ljubljana za raziskovalni prispevek k poznavanju začetkov fotografije na Slovenskem, zlasti z raziskavo in razstavo »Lorenz in Roza Krach – pionirja ateljejske fotografije v Sloveniji«. Prejemnik Aškerčevega priznanja za leto 2026 je tudi dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, ki je priznanje prejel za inovativne pristope k predstavljanju arhivskega gradiva, povezovanju arhivskih ustanov in približevanju arhivske dediščine širši javnosti.
Aškerčevo nagrado za življenjsko delo je prejel dr. Miroslav Novak iz Pokrajinskega arhiva Maribor za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike, zlasti na področju informatizacije, digitalnega arhiviranja, standardizacije in strokovnega izobraževanja.
Prejemnik Aškerčeve nagrade za življenjsko delo
Dr. Miroslav Novak sodi med ključne osebnosti slovenske arhivistike. S svojim strokovnim delom je bistveno vplival na razvoj arhivske dejavnosti v zadnjih desetletjih. Njegovo delo zaznamuje sistematično uvajanje informacijske tehnologije v arhivsko prakso, razvoj metodologij za upravljanje arhivskega gradiva ter aktivno sodelovanje pri najpomembnejših razvojnih projektih slovenske arhivske službe.
Leta 1986 je diplomiral iz zgodovine in sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1999 je bil promoviran na Univerzi v Zagrebu v doktorja družbenih znanosti – znanstveno polje: informacijske znanosti. Od leta 1986 je zaposlen v Pokrajinskem arhivu Maribor (dalje: PAM), kjer je leta 2007 pridobil arhivski strokovni naziv arhivski svetnik.
Ključna vloga pri uvajanju informacijske tehnologije v arhivsko dejavnost
Dr. Miroslav Novak je med pionirji informatizacije arhivov v Sloveniji. Od začetka tega procesa ob koncu 80. let prejšnjega stoletja je aktivno sodeloval pri pripravi in razvoju arhivskih informacijskih sistemov ter pri uvajanju standardiziranih rešitev za evidentiranje, popisovanje in upravljanje arhivskega gradiva. Njegovo strokovno delo na področju klasifikacijskih shem in informacijskih sistemov je pomembno vplivalo na razvoj sodobnih arhivskih podatkovnih zbirk in standardov ter prispevalo k vzpostavitvi sodobnih strokovnih metod za delo z arhivskim gradivom.
Prvi rezultati njegovega aktivnega dela na področju vključevanja informacijske in komunikacijske podpore pri arhivskem strokovnem delu so bili vidni že kmalu po prihodu v PAM, saj je bil v delovni skupini, ki je leta 1987 predstavila aplikacijo za zbiranje in obdelovanje podatkov na nivoju fondov in zbirk, kar je bila podlaga za oblikovanje vodnika po fondih in zbirkah PAM. Za potrebe obvladovanja arhivskega podatkovnega potenciala je bil že takrat napravljen mrežni plan lokacij v skladiščih. Leta 1990 je bilo pod njegovim vodstvom v PAM vzpostavljeno računalniško omrežje, leta 1994 pa aktivno vozlišče, s katerim je bila knjižnica PAM vključena v slovenski knjižnični sistem COBISS. Leta 1995 je bila realizirana predstavitev slovenskih arhivov na spletu, pri čemer je šlo za eno prvih tovrstnih predstavitev ne samo v evropskem, ampak tudi v svetovnem merilu. Leta 1989 so v PAM pridobili programsko orodje za popisovanje arhivskega gradiva AskSam. V letih 1997–2000, ko je bil dr. Novak tudi direktor PAM, je pod njegovim vodstvom tekel projekt ORISS, katerega rezultat je bila testna aplikacija, temelječa na relacijski podatkovni zbirki Informix in univerzalnem uporabniškem vmesniku v okviru internetnega brskalnika, hkrati pa je že upoštevala mednarodne arhivske standarde za popisovanje ISAD(g) in ISAAR(CPF). Od leta 2001 je bil dr. Miroslav Novak v delovni skupini slovenskih arhivov, ki je začela projekt izgradnje slovenskega vzajemnega informacijskega sistema AERISS in njegovega orodja InfoArh. Le-tega je potem leta 2009 zamenjala aplikacija scopeArchiv švicarskega podjetja Scope Solutions AG. Tudi pri uvajanju te aplikacije je dr. Novak aktivno sodeloval in izobraževal arhivske strokovne delavce za delo z aplikacijo ne samo v PAM, temveč tudi v ostalih slovenskih javnih arhivih. Ob začetku delovanja tega sistema je bil imenovan za enega njegovih glavnih administratorjev, to vlogo je obdržal tudi potem, ko sta se leta 2020 podatkovni zbirki Arhiva RS in regionalnih arhivov združili v skupno bazo slovenske javne arhivske službe, v okviru katere je dr. Novak sodeloval še pri vzpostavitvi Virtualne arhivske čitalnice (VAČ) in urejevalnika SIP (USIP), ki ustvarjalcem arhivskega gradiva omogoča pripravo in pakiranje digitalnih vsebin ter metapodatkov v sprejemni informacijski paket (SIP) za slovenski elektronski arhiv e-ARH.si. Tudi pri razvoju in implementaciji omenjenega slovenskega elektronskega arhiva e-ARH.si, ki predstavlja temeljni infrastrukturni sistem za dolgoročno hrambo elektronskega arhivskega gradiva v Republiki Sloveniji, je dr. Novak odigral pomembno vlogo. V tem projektu je namreč sodeloval kot strokovnjak pri oblikovanju konceptualnih in izvedbenih rešitev, pri pripravi strokovnih podlag ter pri uvajanju sistemskih rešitev v arhivsko prakso.
Njegovo delo je pomembno prispevalo k modernizaciji arhivske dejavnosti in krepitvi vloge arhivov kot institucij, ki zagotavljajo trajno ohranjanje dokumentarne dediščine in dostop do informacij v digitalni družbi.
Je dolgoletni aktivni sodelavec strokovnih projektov in posvetovanj, avtor in recenzent številnih strokovnih publikacij, mentor in prenašalec znanja v arhivski stroki ter član Arhivskega sveta pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije.
S svojim delom je pomembno prispeval k razvoju strokovne skupnosti ter k oblikovanju sodobnih strokovnih standardov. Njegova strokovna dejavnost presega okvir posamezne institucije in ima širši nacionalni pomen za razvoj arhivske službe v Sloveniji.
Znanstvenoraziskovalno in strokovno delo
Dr. Novak je avtor številnih znanstvenih in strokovnih prispevkov, v katerih obravnava arhivske informacijske sisteme, metodologijo vrednotenja arhivskega gradiva, digitalno arhiviranje, razvoj arhivske dejavnosti in zgodovino arhivskih institucij.
V njegovi bibliografiji je več kot 530 objavljenih in izvedenih del, povezanih z arhivistiko, dokumentologijo, informatiko in zgodovinopisjem. Njegovi prispevki predstavljajo pomemben temelj za razvoj sodobne arhivske teorije in prakse doma in v tujini ter so pomembno vplivali na strokovno delo arhivov v Sloveniji.
Pedagoško in mentorsko delo dr. Miroslava Novaka
Pomemben del strokovnega delovanja dr. Miroslava Novaka predstavlja njegovo dolgoletno pedagoško in mentorsko delo, ki povezuje strokovne izkušnje iz arhivske prakse z akademskim okoljem. S svojim prispevkom na tem področju je bistveno prispeval k razvoju arhivske stroke in izobraževanju novih generacij arhivistov.
Kot izredni profesor predava na študijski smeri arhivistika in dokumentologija univerze Alma Mater Europaea ECM Maribor, in sicer na dodiplomskem, magistrskem in doktorskem študiju arhivskih znanosti. Hkrati sodeluje pri oblikovanju in izvajanju sodobnih študijskih vsebin s področja arhivistike, upravljanja dokumentov in digitalnega arhiviranja, deluje pa tudi v akademskih organih univerze Alma Mater Europaea, kjer prispeva k razvoju študijskih programov in znanstvenega dela. S svojim delom je tako pomagal vzpostaviti in ohranjati sistematično visokošolsko izobraževanje arhivistov v Sloveniji.
Je tudi član izpitne komisije za opravljanje strokovnega izpita s področja varstva arhivskega gradiva, prav tako je predavatelj na tradicionalni mednarodni jesenski šoli arhivistike v okviru Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Maribor - Trst (MIAZ) in predavatelj pri predmetu Dokumentiranje in arhiviranje na Višji strokovni šoli za les in oblikovanje Maribor.
Pedagoško delo dr. Novaka presega nacionalni okvir. Kot predavatelj je sodeloval na številnih mednarodnih konferencah, simpozijih in strokovnih usposabljanjih, med drugim pri izvedbi izobraževanj za arhiviste in upravljavce dokumentov iz različnih držav, kar kaže na njegovo mednarodno strokovno prepoznavnost.
Mednarodno strokovno delovanje in osebna nota
Na področju arhivske teorije in prakse je bil dr. Novak že od vsega začetka aktiven v številnih strokovnih delovnih skupinah, tudi pri Mednarodnem arhivskem svetu (ICA).
Poleg tega je sodeloval v raziskovalnih projektih na področju uporabe novih tehnologij v arhivih, vključno z raziskovanjem umetne inteligence in digitalnega upravljanja dokumentov, kar dodatno potrjuje njegovo vlogo pri razvoju sodobne arhivske stroke.
Medijsko odmevno in s tem pomembno za širšo popularizacijo arhivske stroke je bilo njegovo sodelovanje v televizijskih oddajah z naslovom Iz arhivarjeve skrinje, oddaje so potekale v letih 2005–2006 na kanalu RTS.
Ob vseh strokovnih dosežkih, znanstvenem delu in prispevkih k razvoju slovenske arhivistike pa dr. Miroslava Novaka odlikujejo tudi izjemne človeške vrednote. Je človek z velikim srcem, izjemno širino znanja in neomajno pripravljenostjo pomagati drugim.
Svoje bogato strokovno znanje že desetletja nesebično deli s sodelavci v Pokrajinskem arhivu Maribor in s kolegi iz arhivov po vsej Sloveniji ter tudi v tujini. Njegova vrata so vedno odprta za vprašanja, strokovne dileme in iskanje rešitev. Ne glede na zahtevnost problema si vzame čas, prisluhne sogovorniku in s svojo značilno potrpežljivostjo pomaga najti najboljšo rešitev.
Njegova pripravljenost pomagati ni omejena na formalne delovne obveznosti. Mnogi arhivisti različnih generacij ga poznajo kot mentorja, svetovalca in zaupanja vrednega kolega, na katerega se lahko vedno obrnejo. S svojo strokovnostjo, mirnostjo in spoštljivim odnosom je pomembno prispeval k oblikovanju sodelovalne kulture znotraj slovenske arhivske skupnosti.
Prav ta preplet vrhunskega strokovnega znanja, dolgoletnih izkušenj, predanosti poklicu in izjemne človeške topline dr. Miroslava Novaka uvršča med osebnosti, ki s svojim delom ne puščajo sledi le v razvoju institucij in strokovnih rešitev, temveč tudi v ljudeh, s katerimi sodeluje. Njegove predanosti, srčnosti in pripravljenosti pomagati ni mogoče meriti zgolj s strokovnimi dosežki, saj predstavljajo eno njegovih najbolj prepoznavnih osebnih in poklicnih odlik.
Dr. Miroslav Novak ni le soustvarjal sodobne slovenske arhivistike, temveč je s svojim znanjem, vizijo, predanostjo in človečnostjo zaznamoval cele generacije arhivistov. Njegov prispevek je viden v razvoju arhivske stroke, informacijskih sistemov, elektronskega arhiviranja in visokošolskega izobraževanja ter v ljudeh, ki jim je bil skozi desetletja mentor, sodelavec in prijatelj. Prav zato predstavlja osebnost, katere življenjsko delo v celoti uteleša vrednote, ki jih simbolizira Aškerčeva nagrada.
