Gradivo za zgodovino Koroške
3. zvezek
Srednje- in novoveške listine kolegiatnega kapitlja in proštije Dravograd
dr. Vinko Skitek
Maribor, 2024
Tretji zvezek serije Gradivo za zgodovino Koroške je posvečen zgodovini dravograjske proštije oziroma tamkajšnjega kolegiatnega kapitlja. V okviru tega so dodane transkripcije srednje- in novoveških listin iz proštijskega arhiva v Dravogradu. Večino teh transkripcij je napravil že pokojni zgodovinar Josip Mravljak. S pričujočo publikacijo se mu na ta način zahvaljujemo za njegov velik doprinos k boljšemu poznavanju koroške srednjeveške zgodovine. Mravljak je bil med prvimi slovenskimi zgodovinarji, ki se je lotil načrtnega proučevanja primarnih arhivskih virov za ta del slovenskega narodnega ozemlja, s svojimi raziskavami pa je postavil temelje kasnejšim raziskavam. Za aktualno publikacijo so bile njegove transkripcije primerjane z originalnim listinskim gradivom in po potrebi dopolnjene.
V dravograjskem proštijskem arhivu je ohranjenih trinajst srednjeveških listin, ki so nastale med letoma 1437 in 1573, ter osem novoveških listin, nastalih med letoma 1616 in 1707. Dve od navedenih listin, ena iz leta 1437 in druga iz leta 1631, sta ohranjeni v obliki prepisov. Razen treh so vse preostale listine pisane na pergament. Posebnost listin je tudi njihova opremljenost z visečimi pečati. Ti se glede na lastnika pečata in glede na svoj izgled med seboj razlikujejo. Tako je del listin opremljen z visečim pečatom dravograjskega kapitlja, ostale pa so opremljene z visečimi pečati trških in plemiških rodbin, povezanih z Dravogradom.
Poleg listin je podrobnejše obravnave deležen tudi sodni protokol dravograjskega kapitlja iz let 1618–1623. Čeprav je bila sprva načrtovana transkripcija protokola, pa je njegova slaba čitljivost preprečila te načrte. Očitno gre za delovno verzijo besedila, na podlagi katere je verjetno pisar nameraval narediti čistopis. Kljub temu se je dalo iz nje izluščiti kar nekaj podatkov, zanimivih za zgodovino Dravograda in okolice.
Primerljivo podrobne obravnave je deležen tudi protokol o gradnji kapiteljske šole v Dravogradu iz let 1604–1605. Vsebuje namreč veliko zanimivih podatkov o obrtnikih in delavcih, ki so gradili šolsko stavbo, in potrebnem materialu zanjo.
Kot četrti element so v publikaciji podrobenje predstavljeni viseči pečati in grb dravograjskega kapitlja. Predvsem pečati so posebni zato, ker je na njih upodobljen sv. Vid, zavetnik dravograjske trške cerkve, pri kateri naj bi pričel delovati kapitelj leta 1237, in ne sv. Janez Evangelist, zavetnik dravograjske kapiteljske oziroma župnijske cerkve. V publikaciji bomo poskušali odgovoriti na vprašanji, ali je kapitelj sploh deloval pri cerkvi sv. Vida in – če da – kako dolgo. Večji del zvezka je namenjen predstavitvi razvoja dravograjskega kolegiatnega kapitlja od nastanka v prvi polovici 13. stoletja do njegovega zatona v 18. stoletju. Ravno pri zadnji fazi njegovega obstoja predstavlja pomembno omejitev pomanjkanje virov, zato je težko natančno datirati njegovo ukinitev.
