Med mnogimi podjetji, ki so Mariboru pustila neizbrisljiv pečat, je zagotovo tudi podjetje TVT Boris Kidrič Maribor. Takšen naziv je podjetje pridobilo leta 1977, njegova zgodovina pa je starejša za več kot sto let. Že leta 1863 so namreč v Mariboru začele obratovati delavnice Južne železnice, ki so skrbele za popravilo železniških vozil na stiku proge Maribor-Dunaj in Maribor-Trst. Že leta 1880 je bilo v delavnicah zaposlenih preko tisoč ljudi. Med obema vojnama je upravo prevzela uprava Jugoslovanskih državnih železnic, število zaposlenih pa se je povzpelo nad 2000.
Po koncu druge svetovne vojne, leta 1947, je bila z odločbo Ministrstva za promet ustanovljena Delavnica železniških vozil Maribor, ki se je že 1958 preimenovala v Tovarno železniških vozil Boris Kidrič Maribor. Podjetje je na višku, leta 1981, zaposlovalo kar preko 3000 zaposlenih, ki so izpolnjevali začrtan proizvodni program podjetja: investicijsko vzdrževanje in izdelavo novih tirnih vozil, proizvodnjo toplovodnih kotlov in komponent za toplotni program ter proizvodnjo agregatov in komponent za cestna vozila.
Prostor nekdanje tovarne TVT Boris Kidrič Maribor je tako že od srede 19. stoletja predstavljal cono, v kateri so dominirale delavnice in ki je zrcalila skokovit industrijski razvoj mesta. 130 let kasneje, kmalu po osamosvojitvi Slovenije, se je podjetje zlomilo. Na njegovi lokaciji je v 90. letih 20. stoletja nastalo več manjših podjetij. Še danes ima kompleks izrazito industrijski značaj.
Poleg industrijskega dela podjetja pa so delavnice pustile v Mariboru še najstarejše delavsko naselje v Sloveniji, Železničarsko kolonijo, s katero je podjetje začelo reševati stanovanjske probleme svojih zaposlenih. Danes je kolonija edinstven kulturnozgodovinski in etnološki spomenik in je od leta 1987 razglašena za urbanistični spomenik I. kategorije.
Pokrajinski arhiv Maribor je redno prevzemal arhivsko gradivo podjetja v hrambo že od leta 1988, zadnja predaja arhivskega gradiva pa je bila izvedena leta 2019, ko je svojo dokumentacijo predalo še podjetje Lentherm d. o. o., ki je leta 2016 šlo v stečaj. V arhivu tako hranimo kar 719 arhivskih škatel gradiva, ki izpričuje zgodovino, razvoj in dejavnost podjetja. Pričujoča publikacija in razstava sta nastali na osnovi ohranjenega gradiva.
Za sodelovanje pri nastajanju razstave in publikacije se zahvaljujemo vsem sodelujočim, še posebej pa nekdanjim zaposlenim: Blažu Vuglaču, Karolini Leber, Alojzu Lovrenčiču, Borutu Janžekoviču, Heleni Berce in Zmagu Gomziju, za prispevane fotografije in gradivo ter za nekaj nadvse zanimivih uric druženja ob obujanju spominov na podjetje in življenje v njem in z njim.
Razstava, ki jo je pripravila arhivska svetovalka, mag. Nina Gostenčnik, je nastala na podlagi arhivskega gradiva in prikazuje zgodovino tovarne od leta 1863 do leta 2009. Razstavljene so fotografije in dokumenti, ki pričajo o razvoju in dejavnosti tovarne, pozornost pa je namenjena tudi družabnemu življenju zaposlenih (kulturnemu, gasilskemu in športnim društvom, krvodajalstvu, počitniškim objektom ter rekreaciji). Mnoge razstavljene fotografije prikazujejo ljudi in dogodke, ki jih nismo mogli identificirati, zato ob tej priložnosti pozivamo tudi vse nekdanje zaposlene, da ob fotografijah zapišejo podatke, ki bi jih morda poznali.
Ob razstavi smo izdali tudi obširen katalog, ki na osemdesetih straneh prinaša pregled zgodovine in razvoja tovarne ter mnogo fotografskega gradiva. Obiskovalcem bo na voljo ob otvoritvi razstave.
