28. novembra 1972 so na mestu, kjer danes stoji kopališče Pristan, odprli novo "zimsko sanitarno kopališče".
Takole so zapisali: "Prišel je dan, na katerega smo čakali vsi Mariborčani, od takrat, ko so se delavci v delavskih svetih in na zborih kolektivov odločili, da odstopajo pasivne obresti za zgraditev kopališča Pristan.
To je konkretna zmaga solidarnosti mariborskega gospodarstva, saj je velika večina delovnih organizacij razumela potrebo po takem kopališču, po higiensko rekreativnem objektu."
V začetku 70-ih let je tako Maribor pridobil kopališče, ki je bilo zgrajeno v dveh letih od oktobra 1970 do novembra 1972. Novo kopališče pa ni bilo samo rekreativne narave, kot je danes. Zgrajeno je bilo namesto leta 1971 podrtega mestnega kopališča in je imelo sanitaren namen. Dnevno je lahko sprejelo 612 ljudi, kar je ustrezalo takratnim potrebam mesta. 52 % stanovanj v mestu je bilo namreč brez kopalnic. Tako je bilo v kleti kopališča deset kopalnic z enojnimi kadmi, deset enojnih prh ter osem dvojnih kadi in štiri dvojne prhe.
Z leti se je kopalniška kultura v mestu izboljšala, stanovanja so imela kopalnice, zato sanitarni del kopališča ni bil več potreben. Kopališče se je nato razvijalo s športnimi prireditvami, treningi, sodelovanjem s klubi in društvi.
Ob 40-letnici tega dogodka je Pokrajinski arhiv Maribor pripravil priložnostno razstavo, ki je bila na ogled v prostorih Pristana.
