Začetki športne dejavnosti na območju današnjega Atletskega stadiona Poljane segajo kar 90 let nazaj. Nemški športni klub SK Rapid, ki je bil ustanovljen leta 1919, je vzdrževal nogometno, zimskošportno, teniško, lahkoatletsko in plavalno sekcijo. Podporniki društva so bili zlasti nemški tovarnarji, odvetniki in trgovci, med njimi tudi odvetnik dr. Otto Blanke, ki je bil tudi prvi predsednik društva. Za svoje dejavnosti je društvo uporabljalo igrišče v Ljudskem vrtu, ki so ga leta 1923 vzeli v najem od Olepševalnega in tujsko prometnega društva v Mariboru. Leta 1927 pa je bilo v neposredni bližini igrišča ustanovljeno Mestno dnevno zavetišče za otroke, ki je prav tako potrebovalo zunanje prostore za gibanje varovancev. Mestna občina Maribor je športnim klubom, ki bi prepustila igrišča zavetišču, ponudila pomoč pri iskanju primernejših prostorov za športne dejavnosti. Športni klub Rapid je tako leta 1927 našel primeren prostor na Studencih, za katerega so menili, da je primeren za športne dejavnosti. Že konec leta 1927 je zemljišče odkupil dr. Otto Blanke, mestna občina pa se je zavezala prispevati 25.000 dinarjev za izravnavanje parcele. Ob tem je takoj v upravljanje dobila igrišče v Ljudskem vrtu, ki ga je prepustila Mestnemu dnevnemu zavetišču.
Novo športno igrišče SK Rapida je bilo odprto s tekmovanjem na vikend 8. in 9. septembra 1928. V soboto dopoldan je bilo igrišče uradno odprto, v lahki atletiki pa so se pomerili klubi iz Maribora, Ptuja, Celja in Ljubljane.
Leta 1977 je bilo v Mariboru organizirano 30. jubilejno vsearmadno prvenstvo. Potekalo je od 28. junija do 4. julija 1977.
Predsednik odbora za tehnično izvedbo prvenstva JLA je bil generalmajor Alojz Kanin.
»Novi objekti so za naše inženirce odgovorna naloga, saj gre za velika gradbena dela. Tako bomo morali zgraditi za 45.000 m3 nasipov, 30.000 m3 raznovrstnih izkopov, položili boo 32.000 m3 asfalta, uredili in zasejali travnate površine na 10 ha, vsi športni objekti pa se razprostirajo na 2 ha uporabnih površin.«
Lazar Veljković, vodja gradnje športnega poligona in gradnje na Železničarskem atletskem stadionu na Poljanah (Večer, 25.3.1977, str. 5).
Nalogo zgraditi športne objekte za vsearmadno prvenstvo v Mariboru je dobila enota tovariša Lazarja Veljkovića.
Objekti za izvedbo prvenstva so bili dokončani v štirih mesecih. Zgrajen je bil športni poligon v kasarni Franca Rozmana – Staneta, kjer so uredili 3 kilometre cest, nogometno igrišče z atletsko stezo, tri odbojkarska, košarkarsko in rokometno igrišče. Zgrajena je bila tudi steza z vojaškimi ovirami, uredili so okolje in postavili novo ograjo. Nov atletski stadion je Maribor postavil ob bok peščici jugoslovanskih mest z atletskimi stadioni.
Nova podoba stadiona je prinesla tudi novo ime. Železničarsko športno društvo Maribor se je odločilo, da ga poimenuje Atletski stadion v športnem parku Tabor.
Eno največjih športnih prireditev v Mariboru je 29. junija 1977 v Ljudskem vrtu otvoril pokrovitelj tekmovanja, član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, Edvard Kardelj. Otvoritve so se udeležili tudi najvidnejši vojaški, državni in republiški voditelji, med njimi armadni general Nikola Ljubičić, poveljnik ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar – Rok, generalpolkovnik Miloš Šumonja, generalpolkovnik Janko Sekirnik, predsednik skupščine SR Slovenije marijan Brecelj, načelnik generalnega štaba JLA Stane Potočar, predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič, predsednik ZZB NOV Slovenie Janko Rudolf, predsednik ZSMS Ljubo Jasnič in drugi. Na slovesnosti je najprej spregovoril generalmajor Alojz Kajin, navzoče je pozdravil tudi predsednik SO Maribor Vitja Rode.
