Odpri menu

Moderna arhivistika 2020, 3 (1) str./pp. 98-113

Jožica HUBER
Slovenija

Možnosti dostopa do digitiziranega arhivskega gradiva znotraj spletno dostopnih arhivskih podatkovnih zbirk
Accessing Digitized Archives through Online Archival Databases

(Moderna arhivistika, III., 2020, št. 1, str. 98-113)
https://doi.org/10.54356/MA/2020/1/SUOZ9699

Izvleček:
Nagel razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije v zadnjih desetletjih je med drugim vplival tudi na »institucije spomina«, kot to imenujemo ustanove, ki hranijo kulturno dediščino in med katere uvrščamo arhive, muzeje ter knjižnice. Še ne 20 let nazaj so glavnino njihovih uporabnikov predstavljali obiskovalci, ki so jih prišli fizično obiskat in si pri tem ogledali kako razstavo, pogledali kak dokument ali si izposodili knjigo. V veliki meri ti še predstavljajo precejšen del uporabnikov, a so se pojavili tudi novi uporabniki, taki, ki želijo do teh vsebin dostopati preko spleta. V pričujočem članku bomo pobližje pogledali, kako se tega izziva lotevajo arhivi in kakšne možnosti dostopa do digitaliziranega arhivskega gradiva nudijo. Ravno dostop do arhivskega gradiva v zadnjih letih pridobiva čedalje bolj na pomenu, kar se ne nazadnje zrcali tudi znotraj državnih in evropskih politik, ki urejajo področja kulturne dediščine. Za ta namen bomo pobližje pogledali spletne vmesnike nekaterih spletnih arhivskih zbirk in informacije, ki jih te nudijo svojim uporabnikom, pri čemer bomo skušali ugotoviti, ali omogočajo samostojno poizvedovanje po spletni zbirki, ter pri tem ocenili, kako lahko uporabniki dostopajo do digitaliziranega arhivskega gradiva.

Ključne besede:
digitalizacija, digitalizirano arhivsko gradivo, uporabniki, dostop do arhivskega gradiva, spletni vmesnik

Abstract:
Accessing Digitized Archives through Online Archival Databases
The rapid development of information-communication technologies has also taken its effect with the memory institutions as we call the institutions that are custodians of cultural heritage (museums, archives, and libraries). Not yet 20 years ago the majority of their users were visitors that came to see their exhibitions, to take look at some documents or to borrow a book. They still represent a great number of users, but they are not the only ones. New users appeared, the ones that want to access their content online. In this article, we will look at how archives cope with these challenges and what means of access to their digitized archival records they provide. The access to archival records has gained recognition and was given a greater meaning in the past few years. This can be also reflected within the national and European policies that are regulating the fields of cultural heritage. We will analyze user interfaces of some of online archival collections and the information they provide and we will try to establish if they enable independent browsing and searching of a collection and evaluate how users can access digitized archival records.

Key words:
digitization, digitized archival records, users, access to archival records, user interface