mag. Nina Gostenčnik
»Delavci v Mariboru smo se odločili, da bomo takšno dvorano imeli, čeprav je bilo kristalno jasno, da se bomo morali zaradi nje odpovedati delu svojega dohodka.« (Večer, 30. junij 1984, str. 3)
Maribor je bil do leta 1984 edino veliko mesto v Sloveniji, ki ni imelo večnamenske dvorane. Imela jo je Ljubljana (Hala Tivoli), Celje (Golovec) in Velenje (Rdeča dvorana).
Financiranje in projekt (leto 1978)
Dvorana Tabor je bila zgrajena na osnovi Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo objektov splošnega družbenega pomena v mestu, h kateremu je pristopilo kar 472 tedanjih TOZD-ov.
Delavci v Mariboru so tako izvedli neke vrste referendum in se za izgradnjo večnamenske dvorane v našem mestu odpovedali 0,36 % svojega dohodka. V Mariboru se je za izgradnjo dvorane na leto zbralo od 80 do 130 milijonov dinarjev. Dvorana Tabor je bila zgrajena brez najetih kreditov in je bila v tistem času po načinu financiranje izgradnje unikum v Jugoslaviji.
Prvo nagrado na javnem natečaju leta 1978 je dobil projekt Brsti, ki so ga pripravili Borut Pačenk, Igor Recar, France Skrbinšek in Vukašin Ačanski s sodelavci. Načrt so prilagodili načrtovalnim pogojem, ki so zahtevali objekt, »v katerem bi bile možne množične manifestacije športnega, kulturno-zabavnega in političnega značaja (športne aktivnosti – rekreacijski in tekmovalni šport, kulturne prireditve s plesnimi in pevskimi ansambli, zborovanja, kongresi in podobno)«. (Večer, 21. 7 . 1978, str. 8)
Gradnja večnamenske dvorane v Mariboru se je začela spomladi 1979, zaradi takratne prepovedi gradnje negospodarskih objektov, pa je bil položen le temeljni kamen. Leta 1982 je bil projekt dopolnjen, dobil je nov naziv TOŠ (telovadnica osnovnih šol), gradnja pa se je pričela leto kasneje.
Umestitev večnamenske dvorane na vogalu Koresove in Gorkega ulice, v bližini umetnega drsališča.
Pogled na »bodočo« večnamensko dvorano
Gradnja (1979-1984)
Med gradnjo so namembnost dvorane prilagajali potrebam, od začetno načrtovane večnamenske dvorane se je spremenila v telovadnico osnovnih šol, jeseni 1983 pa spet v večnamensko dvorano. Gradnja je zaradi prekinitev potekala počasi, zadnja faza gradnje (od skeleta do popolne uporabnosti) pa je bila zaključena v rekordnih devetih mesecih.
Prvi predračun za izgradnjo je znašal 130 milijonov dinarjev, cena izgrajene dvorane (skupaj z nadomestnimi objekti ter izdelavo projektov) pa je bila 502 milijona dinarjev.
Nadzorni organ je bil Projekt Maribor. Gradbeni odbor je celotno izgradnjo zaupal mariborskemu podjetju Stavbar, ki je za dela angažiral tudi podizvajalce: Cevovod Maribor za strojni del, Elektro Maribor za elektične instalacije, za opremo podjetje Slovenijales z Elanom, fasado je napravil Impol.
Dvorana je bila ob otvoritvi še nedokončana. Manjkal je še vzhodni aneks z glavnim vhodom, kegljišče v prvem nadstropju ter še dve manjši dvorani. Ocena stroškov za dokončanje dvorane v celoti je znašala še dodatnih 250 milijonov dinarjev.
Za leto 1985 so načrtovali s tržnimi prireditvami, gostinsko dejavnostjo in najemninami ustvariti prihodek v višini 21 milijonov dinarjev in primanjkljaj v višini 14 milijonov.
Ob izgradnji dvorane je bila leta 1984 ustanovljena tudi DO Dvorana Tabor v ustanavljanju, ki je dobila nalogo upravljanja z novo večnamensko dvorano. Do leta 1987 je delovala kot organizacija v ustanavljanju, saj dvorana še ni bila končana, manjkal ji je namreč še vzhodni prizidek. Prvotno je bilo v DO zaposlenih le sedem redno zaposlenih delavcev, leta 1989 pa že 23. Ti so skrbeli za varovanje objekta, gostinske storitve in za tehnično dejavnost z upravo. Direktor DO je bil Andrej Lešnik. (Večer, 16. september 1989)
Dvorana bi se naj v 60 % financirala sama. Direktor delovne organizacije Večnamenska dvorana Tabor v ustanavljanju, Andrej Lešnik, je računal na tržne prireditve (koncerte, razstave, zborovanja, simpozije, proslave itd.), ki naj bi dvorano napolnile in, poleg najemnin za športne prireditve in treninge, prinesle dovolj dobička. Pa vendar so se že v začetku zavedali, da športna dvorana sama dobička ne bo prinašala, še več, prej bo ustvarila izgubo. Gospodarstvenik Tone Kropušek, ki so ga imenovali za predsednika gradbenega odbora, je napovedal, da bi bila dvorana donosnejša, če bi ob njej stali še spremljevalni objekti: hotel, restavracija, poslovni prostori itd.
Prav tako je bilo nemogoče pričakovati, da bodo športniki za treninge zmogli plačati polno ekonomsko ceno uporabe dvorane, ki naj bi znašala 15000 dinarjev na uro. Tako so računali na finančno pomoč telesnokulturne skupnosti, ki bi za športne klube prevzela vso poslovanje z dvorano, na Univerzo, ki tudi sama ni imela telovadnice ter na skupnosti družbenih delavnosti, ki bi dvorano uporabljali v svoje namene.
Otvoritev 4. julij 1984 - Mariborčani mariborčanom
Prireditev so pričeli združeni mariborski otroški pevski zbori in cicibani iz vrtca Tezno, končali pa so jo folkloristi KUD-a Študent iz Maribora. Svoje znanje so na prireditvi prikazali tudi judoisti kluba Železničar in Aikido kluba Branik, pevska skupina Stražun, najboljši mariborski telovadci, ki jih je vodil Bane Tripković, plesna skupina osnovne šole Rada Robiča iz Limbuša, sabljači, karateisti kluba Boris Kidrič, Mojca in Matjaž Dajčar, ritmična skupina Partizan Radvanje, nastop s trakovi so izvedle učenke osnovnih šol Ivana Cankarja, Slavka Šlandra, Bojana Ilicha in Sladki Vrh, nastopila sta dramska igralca Jože Zupan in Rado Pavalec, med točkami pa so program popestrili Alfi Nipič, Alenka Pintarič, Ivek Baranja, Edvin Fliser in Vinko Šimek. Glasbeno dogajanje so dopolnili še ansambel Habakuk ter pihalni orkester KUD Pošta iz Maribora. Dvorano so na njeno pot pospremili tudi kurenti iz Markovcev pri Ptuju. (Večer, 5. julij 1984, str. 8)
Dvorana je bila ob otvoritvi napolnjena do zadnjega kotička, po uradnem delu pa se je slavje nadaljevalo v športnem parku na Taboru.
Vir: Večer, 4. in 5. julij 1984
Mednarodna košarkarska tekma med jugoslovansko košarkarsko reprezentanco in ameriško selekcijo Nit Nike – 6. julij 1984
Prvi športni dogodek v novi dvorani je bila mednarodna košarkarska tekma med jugoslovansko košarkarsko reprezentanco in ameriško selekcijo Nit Nike, ki se je odvijala 6. julija 1984. Za Jugoslavijo so takrat zaigrali: Dražen in Aleksandar Petrović, Knego, Radovanović, Nakić, Dalipagić in Mutapić.
Dvorana je bila popolnoma polna, gledalci pa so na žalost videli le 24 minut tekme. Igralci so namreč v tem času razbili kar tri table za koš. Prvo že med ogrevanjem, drugo med polčasom in tretjo na začetku drugega polčasa. Trenerji so zato zaradi varnosti igralcev zahtevali prekinitev tekme.
Vir: Večer, 7. julij 1984, str. 16
Zanimivosti
- Znani mariborski športnik je novo večnamensko dvorano poimenoval Titanic. Na eni stani je imel v mislih njeno obliko, ki spominja na ladjo, na drugi strani pa je do takšnega poimenovanja privedel tudi splošen občutek, da bo dvorana potonila, ker ne bo denarja za njeno delovanje.Znani mariborski športnik je novo večnamensko dvorano poimenoval Titanic. Na eni stani je imel v mislih njeno obliko, ki spominja na ladjo, na drugi strani pa je do takšnega poimenovanja privedel tudi splošen občutek, da bo dvorana potonila, ker ne bo denarja za njeno delovanje.
- Kot del dvorane je bil načrtovan tudi novi kino – največji v Sloveniji. Iz reporterskih kabin naj bi bilo možno projicirati filme na platno, nameščeno nad delom tribune. Ob takšnih priložnostih naj bi se glavna dvorana spremenila v kinematograf, ki bi imel kar 3.000 sedežev. (Večer, 21. 7. 1978, str. 8)
- Dvorana je uporabno dovoljenje za 4.500 obiskovalcev pridobila šele leta 1986. (Večer, 16. 9. 1989)
- Prvi parket v dvorani so zaradi slabe kakovosti zamenjali že v letu 1988. (Večer, 16. 9. 1989)
- V petih letih delovanja je bilo v dvorani Tabor 1.072 prireditev z nad 850.000 obiskovalci. Z vadbo športnikov pa je skupno število obiskovalcev in uporabnikov dvorane preseglo 1,500.000 ljudi. Kulturno-zabavnih prireditev je bilo okoli 200, najbolj odmevne so bile Popevka vesele jeseni, Lojtrca domačih, Marjanca in Lisičkini koncerti. (Večer, 16. 9. 1989)
- V dvorani je bilo ob otvoritvi zaposlenih le 12 delavcev. (Večer, 30. 6. 1984)
Fotografije: PAM, Večer, Športni objekti Maribor
