8. februar 2023, splet
𝐎𝐛𝐣𝐚𝐯𝐚 𝐝𝐢𝐠𝐢𝐭𝐚𝐥𝐢𝐳𝐢𝐫𝐚𝐧𝐞𝐠𝐚 𝐠𝐫𝐚𝐝𝐢𝐯𝐚 𝐯 𝐕𝐢𝐫𝐭𝐮𝐚𝐥𝐧𝐢 𝐚𝐫𝐡𝐢𝐯𝐬𝐤𝐢 č𝐢𝐭𝐚𝐥𝐧𝐢𝐜𝐢 𝐳 𝐧𝐚𝐯𝐨𝐝𝐢𝐥𝐢 𝐳𝐚 𝐢𝐬𝐤𝐚𝐧𝐣𝐞
V Pokrajinskem arhivu Maribor stremimo k čim večji dostopnosti arhivskih virov. Zato izvajamo sistematično digitalizacijo arhivskega gradiva, ki ga postopoma objavljamo v Virtualni arhivski čitalnici, kjer je vsakomur kadarkoli dostopen iz domačega naslonjača.
V Virtualni arhivski čitalnici objavljamo skenirano arhivsko gradivo, ki ga sistematsko digitaliziramo kot varnostne kopije, nekateri digitalizati pa nastanejo ob popisovanju arhivskega gradiva. Najnovejše objave zajemajo zapisnike Mestne občine Maribor od leta 1919 do 1939 in načrte fonda Uprava za gradnjo in regulacijo Maribor, ki so nastali v obdobju med letoma 1840 in 1963.
Gre za izredno zanimivo gradivo, ki je zelo dragoceno za raziskovanje preteklosti mesta, posledično pa tudi zelo iskano. Gre za dva zelo obsežna arhivska fonda, ki skupaj štejeta kar 1.633 arhivskih škatel. Fond Mestne občine Maribor obsega gradivo od leta 1528, popis tega gradiva je dostopen v Virtualni arhivski čitalnici. Ker so zapisniki mestne občine zelo iskani, smo jih prve objavili tudi na spletu.
Fond UGRM (Uprava za gradnje in regulacijo Maribor) je digitaliziran skoraj v celoti, saj ga digitaliziramo že več let, po sklopih. Popis gradiva je dostopen v Virtualni arhivski čitalnici, urejen je po ulicah in hišnih številkah, vsaka od teh pa vsebuje tudi pregled poimenovanja ulice skozi čas, katastrsko občino, čas nastanka gradiva, lastnike objekta in popis načrtov.
Na 8. februar 2023, ob slovenskem kulturnem prazniku, bomo na Youtube kanalu Pokrajinskega arhiva Maribor objavili tudi videoposnetek, v katerem bomo uporabnikom pokazali kako v Virtualni arhivski čitalnici najdete našo digitalizirano arhivsko gradivo. Poleg že omenjenih fondov, bomo izpostavili še druge digitalne vsebine: zapisnike društev ter fotografije in razglednice, ki se nahajajo v različnih fondih in zbirkah.
10. februar 2023, ob 17. uri, v razstavišču Archivum (Glavni trg 7)
𝐏𝐨𝐠𝐨𝐯𝐨𝐫 𝐬 𝐓𝐨𝐧𝐞𝐭𝐨𝐦 𝐏𝐚𝐫𝐭𝐥𝐣𝐢č𝐞𝐦
𝐌𝐄𝐃 𝐔𝐌𝐄𝐓𝐍𝐈Š𝐊𝐎 𝐒𝐕𝐎𝐁𝐎𝐃𝐎 𝐈𝐍 𝐙𝐆𝐎𝐃𝐎𝐕𝐈𝐍𝐒𝐊𝐈𝐌𝐈 𝐕𝐈𝐑𝐈
Proza Toneta Partljiča večinoma zajema snov iz okolja, ki ga pisatelj dobro pozna. Po mnenju poznavalcev njegove literature usode Partljičevih glavnih junakov ne morejo biti povsem izmišljene, temveč so vsaj deloma utemeljene na resničnem dogajanju. V Pokrajinskem arhivu Maribor bomo zato ob letošnjem kulturnem prazniku poskušali v pogovoru s pisateljem razrešiti večno literarno dilemo. Kaj je pisateljeva fikcija, umetniška svoboda, kateri Partljičevi literarni junaki in njihove zgodbe so resnični, zgodovinsko prepoznavni ter utemeljeni?
Ob predstavitvi njegove nove knjige Strnišča bomo osvetlili tudi nekatera druga avtorjeva dela (Ljudje iz Maribora, Sebastjan in most, Pasja ulica, Dupleška mornarica, Deklica in general), jih poskušali postaviti v zgodovinski okvir ter jih povezati z resničnim dogajanjem v Mariboru in okolici. Ob tem bomo literarno snov podkrepili s konkretnimi in ustreznimi arhivskimi viri in fotografijami, ki jih hranimo v Pokrajinskem arhivu Maribor.
