Odpri menu

90 let Pokrajinskega arhiva Maribor

V letu 2023 obeležuje Pokrajinski arhiv Maribor 90 let formalnega zbiranja, hranjenja in varovanja arhivskega gradiva. 29. aprila 1933 je bil namreč sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s čimer je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.

Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na območju Pokrajinskega arhiva Maribor pa je mnogo starejša kot sama institucija. Leta 1903 so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Idejni vodja društva je bil vseskozi dr. Franc Kovačič. Pod njegovim vodstvom je društvo vzpostavilo trdne znanstvene temelje tako za knjižnico kot tudi arhiv in muzej. Že ob ustanovitvi so društveni odborniki sklenili, da bodo začeli zbirati arhivsko gradivo zasebne provenience, predvsem zapuščine štajerskih kulturnih delavcev. Leta 1909 so sprejeli odločitev, da bodo arhivsko gradivo tudi publicirali. Prvi društveni arhivar je bil umetnostni zgodovinar dr. Avguštin Stegenšek, osnovo arhivske zbirke pa je predstavljal dar Mateja Slekovca, prvega društvenega predsednika. Obsežni osebni fondi vseh treh omenjenih začetnikov načrtnega znanstvenega dela med štajerskimi Slovenci, hranjeni v Pokrajinskem arhivu Maribor, predstavljajo neprecenljivo kulturno zapuščino.

Leta 1941, ko je arhiv prenehal obstajati kot samostojna ustanova, so ga kot oddelek priključili mariborskemu muzeju. Njegove strokovne aktivnosti so skoraj ugasnile. Kot samostojna arhivska kulturna ustanova je bil arhiv obnovljen šele v začetku leta 1952 z nazivom Državni arhiv LRS - podružnica Maribor. Leta 1963 je mariborski arhiv s statutom dobil svoj današnji naziv Pokrajinski arhiv Maribor in še danes enako pristojno območje.

V letu 2023 lahko torej obeležujemo dva jubileja: 90-letnico ustanovitve arhiva in 120-letnico organiziranega zbiranja arhivskega gradiva.


Pokrajinski arhiv Maribor danes

Pokrajinski arhiv Maribor se danes nahaja na Glavnem trgu 7 v Mariboru in ima dve enoti: Enoto za koroško območje v Ravnah na Koroškem in Enoto za Prekmurje v Murski Soboti. Dvajset zaposlenih skrbi za kar 17 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki priča o zgodovini območja, za katerega je arhiv pristojen. Najstarejši dokument, ki ga hranimo v arhivu, je nastal leta 1246, izpostavimo pa lahko še veliko zbirko listin, obsežno fototeko in fonde ter zbirke, ki se nanašajo na vsa področja naših življenj. V arhiv namreč prevzemamo arhivsko gradivo uprave, pravosodja, vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti, zdravstva in socialnega varstva ter gospodarstva, hranimo pa tudi gradivo posameznikov in družin.

Dokumenti po prevzemu v arhivu začnejo novo življenje, pripovedujejo zgodbe, ki jih raziskovalci čez desetletja in stoletja interpretirajo na znanstveni osnovi. Mnogi naši uporabniki pa te dokumente potrebujejo že prej – ko urejajo lastniška razmerja, se zaposlujejo itd. V arhivu imamo letno kar blizu 2000 takšnih uporabnikov.

Pokrajinski arhiv Maribor v povprečju letno obišče okoli 1700 učencev, dijakov, študentov in drugih posameznikov, ki jim predstavimo delo arhiva in arhivistov, zanje pripravljamo tematske delavnice, kjer se lahko preizkusijo v raziskovanju, pisanju s kaligrafskimi peresi in izdelavi pečatov.

Trudimo se, da arhivsko gradivo približamo javnosti in da omogočimo dostop do njega tudi ranljivim skupinam prebivalstva. Zato med drugimi ukrepi za večjo dostopnost izvajamo tudi postopno  digitalizacijo arhivskih dokumentov in jih po obdelavi objavljamo v Virtualni arhivski čitalnici, ki je vsakomur na spletu dostopna kadarkoli.


90-letnica Pokrajinskega arhiva Maribor

V letu 2023 smo se v Pokrajinskem arhivu Maribor odločili, da bomo visoki jubilej obeležili s pripravo velike razstave z naslovom Knjige v arhivu – v službi človeka. Ta bo pozornost namenila posebni vrsti arhivskega gradiva – knjigam. Le-te v času in prostoru posameznik povezuje predvsem s knjižnicami. V arhivih pa hranimo knjige, ki nastajajo »v službi človeka«, takšne, ki nimajo založnika, niso publicirane, niso vsakomur dostopne, so pa pomembne za slehernega posameznika, saj ga tiho, v ozadju, spremljajo skozi vse življenje. Razstavili bomo torej knjige, v katerih so zapisi, ki dokazujejo, da smo se rodili, poročili, izobraževali, bili zaposleni, zavarovani, plačali davke, bili v vojski, pri zdravniku … Z razstavo bomo tako ob 90. obletnici javnosti predstavili poseben segment ohranjenega gradiva in izpostavili njegovo pomembnost.

V letu 2023 načrtujemo tudi odprtje prenovljenih prostorov na Glavnem trgu. V pritličju stavb Glavni trg 6 in 7 smo namreč v letih 2021 in 2022 prenovili razstavišče oz. predavalnico in sprejemno pisarno. Nekdanja »Express tajnica«, kot prostore morda poznajo Mariborčani, bo dobila novo vsebino – sodoben prostor, kjer bodo naši uporabniki lahko oddali zahteve za pridobitev kopij arhivskega gradiva in pregledovali arhivsko gradivo v klasični ali elektronski obliki, ponujal pa bo tudi priložnostne razstave ter možnost nakupa arhivskih publikacij.

Maja 2023 bomo z Zgodovinskim društvom dr. Franc Kovačič pripravili slovesnost ob ustanovitvi Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, v oktobru pa svečano akademijo ob 90-letnici, s katero se bomo poklonili arhivski dejavnosti, naši bogati zgodovini, tradiciji zbiranja in hrambe arhivskega gradiva ter našim uporabnikom.

Skozi vse leto bodo oba glavna dogodka spremljale tudi ostale prireditve, namenjene osveščanju javnosti o našem delu in poslanstvu.

V letu 2023 načrtujemo tudi pripravo zanimivih razstav oz. dogodkov:

Razstava Knjige v arhivu – v službi človeka

Kot omenjeno že zgoraj, je ta razstava namenjena knjigam kot posebni vrsti arhivskega gradiva. Ne gre za knjige v smislu leposlovja, strokovnih ali znanstvenih publikacij, temveč bodo predstavljene knjige, ki nastajajo »v službi človeka« in ga spremljajo skozi zasebno, poklicno in družbeno življenje vse od rojstva do smrti.

Razstava 110 let začetka izgradnje Hidroelektrarne Fala – v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor

Hidroelektrarno Fala so pričeli graditi leta 1913. Bila je prva hidroelektrarna na celotnem porečju Drave med izvirom in izlitjem v Donavo. Sprva so načrtovali, da bi elektrika iz elektrarne Fala bila speljana v graško kotlino za potrebe tovarn v avstrijskem Gradcu. Nastanek Jugoslavije in uspešen boj generala Rudolfa Maistra je te namere prekrižal. Elektrika iz Fale je omogočila hiter razvoj tekstilne industrije v Mariboru. Dolgo časa je bila največja hidroelektrarna v Jugoslaviji. Pri njeni izgradnji so upoštevali ekološke standarde – zgrajena je bila ribja steza in splavnica, ki je omogočala splavarstvo po Dravi še naslednjih dvajset let.

Razstava 60 let Festivala Kurirček – v sodelovanju z Mariborsko knjižnico

Festival Kurirček je ena izmed večjih manifestacij, ki se je dogajala v Mariboru v letih od 1963 do 1992. Na Festivalu Kurirček je gostovalo veliko pomembnih osebnosti s področja literarnega, glasbenega in likovnega ustvarjanja iz druge polovice 20. stoletja. Družbeni vpliv festivala je bil izjemen. Maribor je bil eden od centrov mladinske literature, center, ki je na osnovi strokovnih posvetov, organiziranih v okviru festivala, narekoval smernice razvoja otroški in mladinski literarni, glasbeni ter likovni umetnosti.

Razstava 110 let mariborskega Glavnega mostu

Glavni most, ki ga danes imenujemo tudi Stari most, je pred 110 leti veljal za arhitekturni biser tistega časa, ne samo v mestu Maribor, ampak v celotni Avstrijski monarhiji. Iz bogatih arhivskih zbirk Pokrajinskega arhiva Maribor je razvidno, da je izgradnja mostu občutno spremenila podobo mesta v tistem času, nanjo pa vpliva tudi še v današnjem času. Namen mostu pa se je od zgraditve do danes precej spremenil – če je bil tedaj nujno potreben za promet in povezovanje obeh bregov, pa danes ob obilici drugih mostov ta njegova prvotna funkcija ni med najpomembnejšimi. S časom je postal pomemben del mestne kulturne in gradbene dediščine ter ena izmed razpoznavnih znamenitosti Maribora.

Razstava 60 let izgradnje Titovega mostu

Pred šestimi desetletji, 28. novembra 1963, so v Mariboru odprli nov cestni most čez Dravo. Zgradilo ga je mariborsko podjetje Tehnogradnje. Po velikosti objekta in razponu je spadal med največje tovrstne mostove v tedanji Jugoslaviji, v svetovnem merilu pa je bil na 15. do 20. mestu. Most v podaljšku nove mestne magistrale je pomenil za Maribor veliko pridobitev, mesto je dobilo spremenjeno prometno ureditev in novo podobo. Razstava bo prikazala načrte in fotografsko gradivo, ki prikazujejo spremembe v mestu in gradnjo mostu.

Izdaja 50. zvezka Gradiva za zgodovino Maribora

V letu 2023 bo izdan že 50. jubilejni zvezek Gradiva za zgodovino Maribora, ki ga bo pripravil doc. dr. Gregor Antoličič z naslovom Zdravnik med obema vojnama – spomini dr. Ivana Jurečka na obdobje med letoma 1914 in 1945. Spomine dr. Jurečka hranimo v Pokrajinskem arhivu Maribor, njegovi zapisi pa so zanimivi predvsem zato, ker obsegajo zgodovinski lok v izjemno prelomnem času od začetka prve svetovne vojne in medvojnega obdobja vse do konca druge svetovne vojne.

Organizacija 45. mednarodne konference Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci, 24.–26. maj 2023

Pokrajinski arhiv Maribor bo tudi v letu 2023 organiziral tradicionalno, tokrat že 45. mednarodno konferenco, ki združuje strokovnjake s področja arhivistike, dokumentalistike, upravljanja z gradivom in vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo z arhivistiko in upravljanjem z dokumentarnim in arhivskim gradivom in želijo slediti novostim na tem znanstvenem in strokovnem področju. Konferenca vsako leto prinaša novosti na področju teoretičnih osnov arhivske znanosti in dokumentalistike, strokovnih postopkov, raziskovanja, standardov, smernic, dobre prakse, projektov in programov. V letu 2023 bomo posebno pozornost namenili temi Izzivi in izkušnje pri delu v arhivih.

Objava digitaliziranega gradiva fondov Zgodovinsko društvo Maribor in Franc Kovačič

V letu 2023 obeležujemo tudi 120-letnico obstoja Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ki je bilo ustanovljeno 28. maja 1903. Njegov idejni vodja je bil prav dr. Franc Kovačič. V letu 2022 smo v arhivu v celoti digitalizirali fond Zgodovinsko društvo Maribor in fond Franc Kovačič. Digitalizirane dokumente bomo v letu 2023 objavili na spletu in tako raziskovalcem omogočili neomejen dostop tudi izven delovnega časa arhivske čitalnice.

Sodelovanje s kulturno vsebino pri dogodku OFEM 2023 (Olimpijski festival evropske mladine)

Julija 2023 gosti Maribor Olimpijski festival evropske mladine, ki bo v mesto privabil udeležence in gledalce iz kar 50 držav evropske celine. Skupaj s Pokrajinskim muzejem Maribor bomo dogajanje v mestu obogatili z vpogledom v zgodovino športa.

Pedagoški programi

V jubilejnem letu predstavljamo tudi posodobljene pedagoške programe za šolske in druge skupine obiskovalcev. Poleg že ustaljenih predstavitev dejavnosti in delavnic ter Arhiva v kovčku, letos svoje dejavnosti širimo tudi med starejšo populacije v domove za starejše, ki jim bomo skušali prikazati svoje delo ter predstaviti drobce preteklosti. Zanje bomo pripravili tematska predavanja in razstave ter delavnice, kjer bodo lahko s svojim znanjem in izkušnjali dopolnili naše poznavanje ohranjenega arhivskega gradiva.

 

galerija
galerija
galerija
galerija
galerija
galerija
galerija
galerija
galerija