Avtorica: Mojca Horvat
DOSTOP DO E-IZDAJE (pdf)
DOI: https://doi.org/10.54356/negova2022
ISBN: 978-961-6507-65-3
Citiranje:
Horvat, M. (2022). Gospostvo Negova, kot ga slikajo arhivski viri. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor. https://doi.org/10.54356/negova2022
Povzetek:
Gospostvo Negova je bilo eno najpomembnejših gospostev na območju med rekama Pesnica in Mura. Kraj Negova, ki je gospostvu dal ime, leži na vzhodnem robu Slovenskih goric. Tukaj so se nekoč stikale tri velike ceste – v jugozahodni smeri je cesta proti Lenartu v Slovenskih goricah, na severu cesta proti Gornji Radgoni in na jugovzhodu cesta proti Ljutomeru oz. Ptuju. Negovski grad se prvič omenja leta 1431 (kot Negaw, kasneje Negau). Zaradi bližine ogrske meje je bil pogosto izpostavljen napadom. Še pred letom 1488 so ga osvojili Ogri pod vodstvom Matije Korvina, po njegovi smrti pa je Negova prišla v posest Szekelyjev. Leta 1542 je posest prišla v roke rodbine Trauttmansdorff in to za kar 400 let, torej do konca druge svetovne vojne. Rodbina je večidel prebivala na svojih drugih posestvih, gospostvo pa so upravljali oskrbniki.
Fond Gospoščina Negova obsega 430 arhivskih škatel ter devet map in osem knjig, ki so zaradi svoje dimenzije ostale zunaj t. i. tipskih škatel. To skupaj pomeni 45 tekočih metrov gradiva, nastalega v obdobju med letom 1533 in letom 1941. Velika večina gradiva je zapisana v nemškem jeziku, v rokopisni nemški kurenti (gotici), najdejo pa se tudi tipkopisi in tiski, nekoliko novejši dokumenti v slovenskem jeziku ter posamezni zapisi v češčini.
Poudariti je treba, da se precej arhivskega gradiva, ki se nanaša na gospostvo Negova, hrani tudi v tujih arhivih, predvsem čeških in avstrijskih pa tudi v nekaterih drugih slovenskih. Nenazadnje pa so dokumenti z Negove tudi v drugih fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor – npr. številna ščitna pisma so bila uvrščena v Zbirko listin, medtem ko zemljiške knjige gospostva, nastale med letoma 1789 in 1885, najdemo v Zbirki zemljiških knjig gospoščin ter magistratov mest in trgov. Vendar pa je v tej knjigi upoštevano le gradivo iz fonda Gospoščina Negova, ki nudi dovolj dobro zaokroženo celoto, saj je v glavnem dokaj kontinuirano ohranjeno.
Večino starejših arhivskih popisov bilo po prilagoditvi današnjim arhivskim standardom mogoče vključiti v sodobni popis, zato je ureditev fonda ostala enaka, kakršna je že bila, gradivo pa je na novo hierarhično »urejeno« le virtualno, in sicer tako, kot se tudi imenujejo poglavja v tej knjigi: dominicalia (zadeve gospostva v ožjem smislu), rusticalia (zadeve podložnikov), ecclesiastica (zadeve cerkve), correspondentia (dopisi), iustitialia (zadeve sodstva) in okrajna gosposka.
Ker je inventar oz. natančen arhivski popis fonda Gospoščina Negova dostopen že v elektronski obliki, skuša ta knjiga odgovoriti na vprašanje, katere podatke v gradivu sploh najdemo, ter ponuja podrobnejši opis vsebin. Poglavja so strukturirana tako, da sledijo inventarju v elektronski obliki, vendar brez naštevanja posameznih dokumentov. Dodani so prevodi nekaterih značilnih arhivskih dokumentov in abecedni seznam podložnikov pretežno iz 18. stoletja. Ta združuje imena oseb, ki jih najdemo v inventarju fonda v med različnimi vrstami dokumentov, medtem ko so v tej knjigi »zložena« po priimkih in znotraj tega po letnicah.
