COBISS iskanje

Zavod Mariborski teden 1956-1970

Leta 1956 je bil z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Maribor ustanovljen finančno samostojni zavod Mariborski teden Maribor, upravljal ga je 15-članski upravni odbor, ki se je kasneje povečal na 27 članov. Delovno področje je zajemalo: razvijanje proizvodnje tako domačega kot tudi mednarodnega blagovnega prometa z namenom, da se na enem mestu zberejo domači in tuji proizvajalci s svojimi proizvodi; prikazovanje stalnega razvoja gospodarstva z organiziranjem posebnih razstav in sejmov posameznih gospodarskih panog s poudarkom na tekstilni industriji; organiziranje razstav prosvetnega, kulturnega in splošnega značaja; izdajanje publikacij v komercialne in reklamne namene; organiziranje in opravljanje aranžerskih uslug; oddajanje razstavnih prostorov v najem.

V letu 1957 je podjetje začelo s pripravami na izgradnjo razstavišča v Mariboru, s katerim bi mesto pridobilo prepotreben prostor za razstavne, sejemske in športne dejavnosti.

Če so imele prireditve prvih (medvojnih) let v glavnem turistični videz, se je le-ta iz leta v leto menjal ter dobil podobo revije gospodarske učinkovitosti, v začetku predvsem obrti, pozneje in posebno po drugi svetovni vojni pa je postala prireditev Mariborski teden pokazatelj in posredovalec razvoja tako tradicionalne industrije kot tudi novo nastale industrije, ki je v dobi gospodarskega razvoja doživljala velik razmah.
Z njenim razvojem je šla v korak tudi organizacija prireditve Mariborski teden, tako da vsakoletne prireditve niso več predstavljale le razvoja ožjega gospodarstva mesta Maribor, temveč tudi njegove širše okolice. Na prireditvah so poleg podjetij mariborskega okraja, ki se je po izvršenih teritorialnih spremembah razvil v zelo močno gospodarsko področje, prav tako sodelovala podjetja iz sosednjih okrajev, pa tudi iz okrajev celotne Slovenije, poleg njih pa v vedno večjem številu podjetja iz ostalih republik jugoslovanske države.

Mariborski okraj ni predstavljal le pomembnega področja za prireditve Mariborskega tedna, bil je tudi pomembno industrijsko, obrtniško in trgovinsko središče. K mestu Maribor sta prav tako gravitirala ptujski in murskosoboški okraj z izrazito kmetijsko strukturo gospodarstva in zavzemala v prireditvah Mariborskega tedna pomemben položaj, kar so dokazovale uspešne dopolnilne kmetijske prireditve.

Razen industrijskega, obrtniškega, trgovinskega in kmetijskega značaja sejemskih prireditev pa je bil pomemben tudi turistični moment, na katerega je Mariborski teden močno vplival, saj je v času svoje letne prireditve v mesto privabil tudi več kot 100.000 obiskovalcev in s tem pripomogel k razvoju turizma in gostinstva.

Mariborski teden, ki je deloval kot ustanova s samostojnim financiranjem, do leta 1957 še ni imel lastnih prostorov. Svoje prireditve je organiziral na javnih prostorih in v šolah, kar pa ni bilo primerno za vedno bolj razvijajočo se organizacijo. Razstave so bile organizirane tako, da so uporabljali dele javnih cestišč, kar je oviralo tudi vedno bolj razvijajoči se promet v mestu. Šolska poslopja niso bila primerna za ureditev preglednih razstav in ostalih prireditev, čas šolskih počitnic, v katerem se je odvijala prireditev Mariborski teden (vsakokrat v mesecu avgustu), pa je bil vedno določen za sanacijo, popravilo in ureditev šolskih prostorov. Zaradi prostorskih težav je bila onemogočena tudi organizacija več specialnih razstav, ki bi pokrivale kmetijsko ali turistično dejavnost v regiji.

Vsi ti razlogi so upravo Mariborskega tedna napeljali k odločitvi za izgradnjo stalnih razstavnih prostorov v Mariboru, ki bi dotedanjo improvizirano organizacijo prireditve postavila na trdnejše in predvsem bolj reprezentativne temelje. Maribor bi z izgradnjo sejmišča pridobil primerne prostore, ki bi lahko služili tudi kot skladišča ali dvorane za razne druge prireditve.

Gradnja razstaviščnih prostorov ob Dravi leta 1957

Gradnja razstaviščnih prostorov ob Dravi leta 1957

V letih 1954-1956 je na prireditvi sodelovalo okoli 160 razstavljavcev, ki so svoje dejavnosti predstavili na okoli 6000 m2 zaprtih ali odprtih razstavnih površin.

Mariborski teden je tako leta 1957 dobil dovoljenje za gradnjo razstavišča ob Ulici kneza Koclja v Mariboru. Novo razstavišče je 18. junija 1957 potrdil Okrajni ljudski odbor Maribor. Velikost objekta je bila ocenjena na dve razstavni hali v izmerah 2040 m2 in 840 m2, odprt razstavni prostor v izmeri 6500 m2, gostinske prostore v izmeri 5000 m2 ter prostor za zabavišče v izmeri od 2500 do 3000 m2.

Novo razstavišče Mariborskega tedna se je raztezalo od železniškega mostu do Ulice talcev, dograjeno je bilo že leta 1957 in XIV. Mariborski teden je bil pripravljen na novi lokaciji. Investicija je bila izvedena iz lastnih sredstev in je znašala okoli 48 milijonov dinarjev. Načrte je izdelalo podjetje Komuna projekt (inž. Rudi Zupan in Vlado Emeršič), izvedba pa je bila zaupana podjetju Tehnogradnje iz Vuhreda, potekala je pod vodstvom inž. Borisa Pipana.

Razstavišče ob Dravi leta 1957

Razstavišče ob Dravi leta 1957

Razstaviščni prostor ob Dravi se je zaradi dobre obiskanosti prireditve še naprej širil. V letu 1959 začeli z gradnjo objekta hale C v izmeri 1200 m2, slednja bi sprejela 1000 ljudi. Dvorana je bila do otvoritve XVI. Mariborskega tedna dograjena, to prireditev pa je obiskalo skoraj 150.000 obiskovalcev.

V letu 1960 se je število članov upravnega odbora zmanjšalo s 27 na 17. 15 članov odbora je imenoval Okrajni ljudski odbor Maribor izmed gospodarskih, zadružnih, kulturnih in drugih javnih delavcev, enega člana pa je izvolil iz svojega kroga delovni kolektiv zavoda. Zadnji član upravnega odbora je bil direktor zavoda. Od leta 1957 do konca leta 1960 je bil direktor Mariborskega tedna Roman Jurinec, do leta 1962 pa Oto Brezovšek. Leta 1964 je direktor zavoda postal Kuntner Jože.

Leta 1961 je Okrajni ljudski odbor Maribor ustanoviteljske pravice prenesel na občine Maribor Center, Maribor Tabor in Maribor Tezno.
Na osnovi odločbe Skupščine občine Maribor št. 332-14/65-4/1 z dne 28. februarja 1966 je bila v zavodu Mariborski teden Maribor uvedena redna likvidacija. Razlog za likvidacijo zavoda je bil v njegovi finančni izgubi. Ker je namreč mestni svet ugotovil, da ne bo mogoče zbrati sredstev za kritje izgube, je bil na seji 28. januarja 1966 sprejet sklep, da zavod preide v redno likvidacijo. Dokler se ne bi rešilo vprašanje najboljše uporabe osnovnih sredstev Mariborskega tedna, naj bi organizacijo prireditev prevzela turistična zveza z ustreznimi društvi in tako ohranila možnosti za sejemske prireditve, ki so takrat imele že tradicionalni značaj (sejem gostinske opreme, sejem kulinarike, sejem notranje transportne opreme in prireditev Vesela jesen). Ker niso bili imenovani likvidacijski upravitelji, je bil postopek redne likvidacije v sodni register vpisan s sklepom sodišča 18. januarja 1968, kjer je navedeno tudi imenovanje likvidacijskih upraviteljev. 3. julija 1968 je bila izdana odločba, naj se likvidacija zaključi, zavod pa je bil iz sodnega registra izbrisan 24. decembra 1970.

Panorama Mariborskega tedna leta 1964

Panorama Mariborskega tedna leta 1964

Po treh letih je prireditev Vesela jesen v Mariboru leta 1968 pripravilo Turistično društvo Maribor, ki se je zavzelo za ohranjanje jesenske prireditve v Mariboru. Prireditev je bila sicer skromno pripravljena, odvijala pa se je ne samo na prostoru mariborskega sejmišča ob Dravi, temveč tudi na Rotovškem trgu, kjer je bilo prizorišče zabavnoglasbenega programa ter gledaliških predstav. V okviru Vesele jeseni je bilo v Mariboru tudi več športnih prireditev, med njimi teniški turnir za Tedyjev memorial, dirke speedwaya za pokal treh sosedov ter mednarodni plesni turnir Maribor - Gradec.

V letu 1972 je registracijo za opravljanje sejemske in prireditvene dejavnosti pridobil Zavod za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov STADION Maribor in organiziral prireditve Mariborski teden, Vesela jesen ter Popevka vesele jeseni. Zavod Stadion je leta 1978 spremenil svoj naziv v Mariborski sejem Maribor, ki je do stečaja skrbel za sejemsko dogajanje v Mariboru.

VIR: Prireditev Mariborski teden v Mariboru : predstavitev fotografskega gradiva iz zbirk Pokrajinskega arhiva Maribor : [razstava Pokrajinskega arhiva Maribor v razstavišču Per gradus] / Sabina Lešnik, Nina Gostenčnik

« Nazaj