COBISS iskanje

Človek ne more mimo, ne da bi pustil sled ...

Naslovnica kataloga Človek ne more mimo, ne da bi pustil sled ...

Leta 2006 je Pokrajinski arhiv Maribor pripravil razstavo Človek ne more mimo, ne da bi pustil sled ... (Maribor med letoma 1918 in 1941 v gradivu izbranih osebnih fondov Pokrajinskega arhiva Maribor). Razstava je javnosti predstavila nekaj osebnih zapuščin posameznikov, ki so tako ali drugače zaznamovali zgodovino Maribora.

Razstavo v letu 2020 postavljamo na ogled preko spleta in vas vabimo k ogledu.

Strokovno besedilo k razstavi in izbor dvaindvajsetih bolj ali manj znanih osebnosti različnih poklicev in različnih svetovnonazorskih pogledov, ki so zapustili vidne sledove svojega delovanja v Mariboru, je pripravil arhivski svetovalec mag. Jure Maček, ki v arhivu skrbi za gradivo osebnih in družinskih fondov.

Ob tem je avtor razstave zapisal:

"Razstava prikazuje v besedi in sliki del dokumentov iz osebnih fondov, ki jih hranimo v Pokrajinskem arhivu Maribor, ter tudi gradivo, ki se nahaja v nekaterih drugih fondih in se neposredno dotika predstavljenih osebnosti.

Iz celote osebnih fondov je bilo izbranih dvaindvajset vidnejših in za Maribor pomembnejših posameznikov, ki so vsak na svojem področju prispevali delček v pester mozaik njegovega kulturnega, znanstvenega, in družbenopolitičnega izraza v letih po prvi svetovni vojni. S svojim nastopom, delom pa seveda tudi z osebno noto so ga trajno zaznamovali in opredelili. Zapustili so mu dediščino, ki jo je na vsakem koraku zaznati še danes.

Med njimi so po abecednem redu zastopani tako kulturniki, znanstveni delavci, šolniki, umetniki kot tudi teologi in politiki. To so: Franjo Baš, Egon Baumgartner, Aleksander Dev, Janko Glazer, Anton Korošec, Ivan Kos, Fran Kovačič, Rudolf Maister, Gabrijel Majcen, Anton Medved, Franc Minařik, Fran Mišič, Ljudevit Pivko, Oton Ploj, Miroslav Ploj, Josip Priol, Franjo Rosina, Bogo Teply, Alojzij Trstenjak, Niko Vrabl, Franjo Žebot in Davorin Žunkovič.

Le malo jih je imelo v Mariboru stalno prebivališče. Mnogi so tukaj preživeli svoja dijaška oziroma študijska leta ali pa so kasneje opravljali svoje službene obveznosti kot profesorji in uradniki na kateri od mariborskih institucij ali uradov. Drugi pa so spet le na posreden način doživljali stik z mestom. Med njimi so predvsem tisti, ki so se v svojih raziskovalnih in znanstvenih prizadevanjih dotikali Maribora in okolice ter vzpostavljali in ohranjali vezi z mariborskimi kulturno-znanstvenimi institucijami, predvsem Zgodovinskim in Muzejskim društvom. Tudi na ta način so pomembno prispevali k njegovemu vsakodnevnemu utripu in prepoznavnosti. Krog izbranih oseb je bil torej med seboj tesno prepleten in povezan. O sodelovanju pa tudi o marsikdaj skupnih projektih in nalogah jasno govorijo predstavljeni dokumenti, predvsem korespondenca. Le-ta na svoj način ustvarja in zaokrožuje sliko medsebojnih znanstev in prijateljstev.

Na podlagi tega lahko zatrdimo, da so se izbrane osebe večinoma poznale, se srečevale ali pa so pisno vzdrževale prijateljske in »poslovne« odnose. Zgovoren je podatek, da so se prav vsi - le za Otona Ploja in Saša Deva tega z gotovostjo ne moremo trditi - združevali v okviru dveh najpomembnejših znanstvenih institucij, to je Zgodovinskega in Muzejskega društva v Mariboru."

« Nazaj