COBISS iskanje

Zaključki in priporočila mednarodne arhivske konference v Radencih leta 2018

Osrednja tema mednarodne konference Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, ki jo je v času od 11. od 13. aprila 2018 organiziral Pokrajinski arhiv Maribor v hotelu Radin v Radencih, je bila dostop do arhivskega gradiva in njegova uporaba.

Na konferenci je sodelovalo več kot 200 udeležencev, od tega več kot 60 različnih predavateljev in avtorjev strokovnih vsebin s področja upravljanja z arhivskim in dokumentarnim gradivom iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Južnoafriške republike, s Kosova, iz Madžarske, Makedonije, Nemčije, Romunije, Srbije in Švice. Avtorji so pripravili 49 prispevkov. Povzetki teh prispevkov so objavljeni v publikaciji z naslovom Knjiga povzetkov. Celotni prispevki pa bodo objavljeni v arhivskem strokovnem časopisu Moderna arhivistika, ki je dostopen na posebni spletni strani Pokrajinskega arhiva Maribor.

Skozi mnoge aktivnosti, ki so bile izvedene v zadnjih treh dneh v formalni ali neformalni obliki, kot so predavanja, delavnice, razprave, strokovne in druge diskusije, so se na letošnjem posvetovanju izoblikovale naslednje arhivske strokovne ugotovitve, usmeritve in priporočila:

  1. Arhivske strokovne odločitve, povezane z zagotavljanjem dostopa do arhivskega gradiva in njegove uporabe, postajajo vedno bolj kompleksne in zahtevne. Ne izhajajo samo iz vedno večjega obsega arhivskega gradiva ali kompleksnih organizacijskih in arhivskih tehnoloških rešitev, ampak tudi v veliki meri iz odnosa sodobne družbe do varstva občutljivih podatkov na eni strani in tolerantnostjo do zagotavljanja dostopnosti različnim uporabnikom, tudi ranljivim skupinam, na drugi strani. Pri tem normativne kontrole končnim uporabnikom v veliki meri zagotavljajo optimalno najdljivost in dostopnost arhivskih vsebin.
  2. Digitalizacija arhivskega in dokumentarnega gradiva se razvija iz začetnih, izključno tehnološko-tehničnih storitev prenosov zapisanih vsebin iz analognih v digitalna okolja v vedno bolj celovite intelektualne storitve obvladovanja digitaliziranih vsebin skozi celoten življenjski cikel dokumentov. Standardizacija postopkov in metapodatkov ter obvladovanje formatov predstavljata osnovo dolgoročnega uspeha tovrstnih arhivskih strokovnih aktivnosti, arhivski strokovni delavci pa si morajo prizadevati za njihovo vsakodnevno implementacijo.
  3. Arhivska stroka se zaveda posledic različnih oblik kibernetskih nevarnosti, ki pretijo digitalnim in digitaliziranim arhivskim vsebinam. Iskanje rešitev le na podlagi izkušenj iz fizičnih okolij ne zagotavlja zadostnega varstva pred tovrstnimi grožnjami. Ob eskalaciji kibernetske nevarnosti in ob pomanjkljivih ali neustreznih arhivskih strokovnih ukrepih lahko pričakujemo obsežne, tudi nepopravljive posledice na arhivskem gradivu. Prav zato je potrebno nadgrajevati arhivske varnostne sisteme tudi v smeri obvladovanja tovrstnih dejavnikov tveganja.
  4. Sodobne arhivske informacijske sisteme in s tem povezana elektronska arhivska skladišča morajo arhivski strokovni delavci razvijati in graditi tako, da bodo skladni s splošnim konceptom »big data« oz. konceptom masovnih podatkov ter s tem povezanih zahtev razvoja in implementacije t. i. računalniške arhivistike.
  5. Organizacija in strukture opisov arhivskega gradiva se morajo nasloniti na vsebinsko konsistentne in dolgoročno vzdržne klasifikacijske sheme in zaporedja. Iz tega izhajajo tudi zahteve po standardiziranih shemah in rešitvah popisovanja arhivskih vsebin in njihovih kontekstov. Arhivski strokovni delavci si morajo pri delu prizadevati za kvalitetne opise arhivskega gradiva in na ta način zagotavljati njegovo dostopnost in uporabnost.
  6. Ob množici izzivov v zvezi z ohranjanjem elektronskih oblik arhivskega gradiva pa arhivski strokovni delavci ne smejo pozabiti tudi na različne sodobne fizične oblike arhivskega gradiva, ki jih je potrebno ohranjati in strokovno obravnavati že pri ustvarjalcih in v nadaljevanju tudi v pristojnih arhivskih ustanovah. Pri tem je potrebno kritično uporabljati obstoječe strokovne rešitve in proaktivno uveljavljati arhivske strokovne izboljšave.
  7. Dostop do arhivskega gradiva in njegova uporaba sta široka pojma, ki pokrivata različne aktivnosti na arhivskem gradivu in v zvezi z arhivskim gradivom. Pri tem se arhivski strokovni delavci soočajo z mnogimi izzivi. Omenimo naj samo probleme materialnega varstva ob uporabi arhivskega gradiva, problematiko v zvezi z varstvom občutljivih podatkov, ki izhajajo iz arhivskega gradiva, ter ne nazadnje z različnimi ekscesi, tudi v obliki kaznivih dejanj zoper kulturno dediščino. V zvezi s tem si mora arhivska stroka prizadevati za visoke etične strokovne standarde in s tem povezane odločne aktivnosti zoper različne oblike zlorab in kriminalitete s področja varovanja in uporabe arhivskega gradiva.
« Nazaj