COBISS iskanje

Zaključki in priporočila mednarodne arhivske konference 2016

Letošnja konferenca Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, ki je bila izvedena od 13. od 15. aprila 2016 v Radencih, je bila posvečena popisovanju arhivskega gradiva. To kompleksno arhivsko strokovno opravilo ima pomembne posledice in vplive tako na področje upravljanje z arhivskim gradivom v arhivskih ustanovah, kot tudi na področje uporabe neposredno v arhivskih čitalnicah, ali neposredne uporabe arhivskega gradiva preko spleta. Posebna pozornost na konferenci je bila v tem kontekstu posvečena tudi ustvarjalcem arhivskega gradiva.

Rezultate arhivskih strokovnih raziskav in spoznanj je predstavilo preko 50 različnih strokovnjakov iz Slovenije ter arhivskih služb Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne Gore, Gruzije, Kosova, Katarja, Italije, Madžarske, Romunije, Srbije in Švice. Konference se je udeležilo približno 250 udeležencev. Arhivske strokovne rešitve so se dotikale tako klasičnega kot elektronskega arhivskega gradiva s  posebnim poudarkom na projekt e-arh.si.

Prispevki s konference so objavljeni v Zborniku recenziranih znanstvenih prispevkov mednarodne konference, ki je brezplačno dostopen na spletni strani konference (http://www.pokarh-mb.si/si/s/192/kazalo-2016.html). V kontekstu vsebin predstavljenih prispevkov na konferenci in na podlagi izvedenih strokovnih  razprav v formalni ali neformalni obliki lahko povzamemo naslednje arhivske strokovne usmeritve:

  • Vprašanje standardizacije in s tem povezana neposredna implementacija prenovljenih arhivskih strokovnih standardov za popisovanje arhivskega gradiva bo postalo aktualno ne samo v okviru fizičnega arhivskega gradiva, ampak predvsem na področju elektronskih oblik arhivskega gradiva.
  • Arhivisti se zavedamo kompleksnosti zajemanja podatkov o arhivskem gradivu, še posebej elektronskih oblik, večjo pozornost pa bomo morali posvečati popisovanju v kontekstu arhivskega gradiva.
  • Na arhivskem strokovnem področju se na področju zajemanja podatkov pojavljajo številna arhivska strokovna vprašanja, ki se dotikajo temeljnih arhivskih strokovnih principov. Te bo potrebno zelo skrbno proučevati in jih reševati v ob upoštevanju temeljnih usmeritev splošne arhivske doktrine z namenom, da bomo ohranili arhivsko gradivo našim zanamcem, ne glede na to ali gre za fizično ali elektronsko gradivo.
  • Posamezne arhivske strokovne rešitve s področja arhivskega gradiva je potrebno implementirati že pri ustvarjalcih arhivskega gradiva na začetku življenjskega cikla arhivskega gradiva, in ne šele po prevzemu arhivskega gradiva v arhivsko ustanovo.
  • Zaradi zelo slabih prostorskih razmer v večini slovenskih javnih arhivov, ki ogrožajo arhivsko gradivo, podpiramo čimprejšnje sprejetje Novele o kulturnem evru. Z njenim sprejetjem, bi lažje začeli reševati omenjeno prostorsko problematiko.

 

Hkrati opozarjamo na nesmiselnost, da Ministrstvo za kulturo RS prevzame odgovornost in pristojnost za rudarsko dejavnost črpanja vode, vzdrževanja rudnikov in požarne varnosti ter reševanja v rudnikih v likvidaciji Kanižarica, Senovo, Zagorje in Idrija, kot je bilo določeno s sklepom vlade. Menimo, da omenjeni sklep obremenjuje Ministrstvo za kulturo z dejavnostjo, ki po vsebini ne sodi v njegovo pristojnost, hkrati z novimi finančnimi obveznostmi obremenjuje proračunska sredstva namenjena kulturi.


« Nazaj