COBISS iskanje

Maribor v prvi svetovni vojni: Življenje v zaledju - razstava

Ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne smo v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske pripravili razstavo in katalog s naslovom Maribor v prvi svetovni vojni: Življenje v zaledju. 

Razstava bo na ogled v mariborski Kadetnici vsak delavnik med 9. in 16. uro, postavljena pa bo do konca januarja 2015. 

Ob najavi razstave pa objavljamo zapis njenega avtorja mag. Žige Omana.

Prva svetovna vojna v arhivskem gradivu fondov in zbirk Pokrajinskega arhiva Maribor

Razstava in pričujoči razstavni katalog sta nastala na podlagi arhivskega gradiva, ki se tako ali drugače nanaša na čas prve svetovne vojne in je ohranjeno v fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor (PAM). Prostor in institucije, ki jih PAM s svojo dejavnostjo pokriva oziroma za katere je pristojen, pri tem določajo vsebino gradiva, ki ga arhiv hrani. Tako v fondih in zbirkah PAM ni veliko vojaškega gradiva, pač pa zvečine le korespondenca med vojaškimi in lokalnimi oblastmi ter zasebno gradivo tistih, ki so sami služili na bojišču ali v zaledju ali pa so tam imeli sorodnike in znance. Enako je z gradivom političnih oblasti, nanašajočim se na vojno, večidel je omejeno na lokalno dogajanje. Državne zadeve, ki bi osvetljevale dogajanje v političnem in vojaškem vrhu Avstro-Ogrske in še zlasti avstrijskega dela monarhije, se hranijo v arhivih na Dunaju, širše dogajanje v deželi Štajerski pa v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Kaj torej sploh ostane v PAM?

Ostane vse, kar je neposredno in posredno zadevalo mesto. Vse, kar je za razumevanje dogajanja na lokalni ravni pravzaprav odločilno. Lokalna vpetost v širše kolesje zgodovine je na razstavi in v katalogu premoščena z znanstveno in strokovno literaturo.

Daleč najobširnejši fond od skupaj dvajsetih fondov in zbirk PAM, katerih gradivo se neposredno nanaša na prvo svetovno vojno, je fond Mestna občina Maribor (MOM). Predvsem gradivo Splošne registrature, ki ga je za obravnavano obdobje za 40 arhivskih škatel oziroma za štiri tekoče metre. To gradivo je zelo raznoliko in nudi podroben vpogled v življenje mesta. Od policijskih do vojaških zadev, zadev šolstva in zdravstva, obrtnih in splošnih občinskih zadev itd.

Poleg gradiva MOM izstopajo še zlasti trije fondi. Dva od teh sta v celoti nastala prav zaradi prve svetovne vojne. Gradivo fonda Cesarsko kraljeva intendantura etapne komande 3. armade obsega dve arhivski škatli raznih dokumentov te vojaške enote iz časa avstro-ogrske okupacije Srbije, gradivo osebnega fonda Zsigmond Jankó pa hrani štiristo pisem med vpoklicanim prekmurskim Madžarom, ki je služil na bojiščih proti Rusiji in Romuniji, ter njegovo ženo. Sledi jima neprimerno daljše obdobje zajemajoč fond Rodbina Gariboldi, ki v enainsedemdesetih arhivskih škatlah in osmih mapah hrani raznovrstno medvojno avstro-ogrsko in nemško propagandno in fotografsko gradivo.

Ostali fondi in zbirke vsebujejo sicer manj na vojno nanašajočega se arhivskega gradiva, vendar to nikakor ne pomeni, da je slednje nepomembno. Vsi so našteti na koncu kataloga.

Mesto in njegova podeželska okolica sta med prvo svetovno vojno ves čas sodila v zaledje bojišč. V prvem letu vojne, ko so se avstro-ogrske čete bojevale skoraj izključno v Galiciji in Srbiji, je bil Maribor globoko v zaledju, do front je bilo daleč. Seveda to ni pomenilo, da mesto in podeželje nista čutila posledic vojne že tedaj. Zaledje je skozi vso zgodovino tako ali drugače čutilo, da je država oziroma politična skupnost, ki ji pripada, v vojni. Prva svetovna vojna je to občutje zgolj zaostrila do mere, ki je presegla vse, kar so njeni sodobniki poznali. Pomanjkanje v na vojno povsem nepripravljeni državi, zlasti v poljedelsko precej šibkejšem avstrijskem delu monarhije, je že v prvem letu vojne doletelo tako podeželsko kot mestno prebivalstvo. Prav tako se kmalu domov niso vrnila le prva poročila o padlih, ranjenih, zajetih in pogrešanih, temveč tudi krste in ranjenci sami. Skozi mesto kot pomembno železniško križišče se je valilo neštevilo vojaštva, v varno zaledje so pribežali begunci z območja spopadov, na delo so prišli ruski vojni ujetniki. Obenem je država preganjala tudi svoje državljane, vse, ki jih je sumila panslovanstva, jugoslovanstva, pacifizma in italijanskega iredentizma. Italijanski napad v drugem letu vojne je razmere le še zaostril. Maribor z okolico je postal dejansko zaledje soške fronte, enako kot celoten slovenski etnični prostor, kolikor čezenj niso potekali sami boji. Povečalo se je število vojaštva v mestu, med vojnimi begunci so se znašli tudi Slovenci. Predaha ni prinesel niti preboj soške fronte dobri dve leti kasneje, država je bila na tleh. Preizkušnje in napori, ki jih je vojna nalagala celotnemu prebivalstvu, so slednjega spremljali do njenega konca. Premirje so dočakali že v novi državi.

Pričujoča razstava in katalog skušata nuditi vpogled v omenjeno dogajanje, predvsem v Mariboru in njegovi okolici, a tudi v širšem prostoru severovzhodne Slovenije. Tako skozi zgodbe posameznikov in posameznic kot tudi skozi dejanja lokalnih in državnih oblasti, ki so njihove zgodbe tudi (so)ustvarjale in jih krojile.

« Nazaj