Iskanje arhivskega gradiva
COBISS iskanje

Knjižnica PAM

Knjižnica je umeščena v organizacijsko shemo Pokrajinskega arhiva Maribor in spada med slovenske specialne knjižnice s področja kulture.

Knjižnični katalog je javno dostopen preko slovenskega Kooperativnega online bibliografskega sistema in servisov. Poizvedovanje lahko izvedete neposredno z mini iskalnikom "Poiščite v naši knjižnici" ali s pomočjo uporabniškega vmesnika COBISS.


Iz preteklosti knjižnične dejavnosti

Zgodovina nastanka in razvoja arhivske knjižnice je vpeta v zgodovino nastanka in razvoja arhiva, saj je knjižnica del njegove dejavnosti.

Ustanovitelji arhiva in arhivske službe v Mariboru, takratni zgodovinarji in člani Zgodovinskega društva, so se zavedali, da mora tudi arhivsko gradivo spremljati strokovna literatura. Tako se je z zbiranjem arhivskega gradiva večal tudi knjižni fond. V začetku je nastajal predvsem z darovi slovenskih kulturnih delavcev na Štajerskem, z zapuščinami ter z izmenjavo Časopisa za zgodovino in narodopisje (glasila Zgodovinskega društva v Mariboru) z drugimi ustanovami. Knjižnica je bila osnovana s knjižnimi darovi Ljudevita Pivka in Karla Verstovška. Tako pridobljene knjige so bogatile predvsem društveno knjižnico, ki pa je pozneje skoraj v celoti prešla v Študijsko knjižnico.

Prelomni dogodek za knjižnico je bilo leto 1933, ko je po prizadevanjih Zgodovinskega društva Maribor začel poslovati Banovinski arhiv. Tedaj je nekaj knjižnega gradiva arhiv prevzel skupaj s predanim arhivskim gradivom od Zgodovinskega in Muzejskega društva v Mariboru in ga začel uporabljati kot priročno knjižnico.

Leta 1941 je bil mariborski arhiv kot samostojna ustanova ukinjen. Do leta 1952 je deloval v okviru Pokrajinskega muzeja Maribor. Tega leta se je osamosvojil in na novo opremil tudi knjižnico s čitalnico. Arhivu je bila vrnjena literatura, ki jo je imel pred vojno.

S prevzemanjem arhivskega gradiva upravnih, sodnih in drugih arhivskih fondov se je začelo zbirati tudi knjižno gradivo z različnih področij. Prvotno so v knjižnici zbirali le literaturo s pretežno zgodovinsko tematiko. Knjižni sklad arhiva se je okrepil s pridobitvami preko Okrožnega zbirnega centra, s prevzemom gradiva okupacijskih in predvojnih upravnih organov ter arhivov gospoščin. Od leta 1952 arhiv tudi načrtno kupuje strokovno literaturo. Tako ima knjižnica Pokrajinskega arhiva Maribor danes več kot 15.000 inventarnih enot. V registru knjižnic je vpisana kot specialna knjižnica v skupini kultura. Dopolnjuje se z nakupi, zamenjavami, darovi in lastnimi izdajami. Literaturo zbira iz narodne, regionalne in lokalne zgodovine, arhivistike in pomožnih zgodovinskih ved ter statistike. Porast knjižnega sklada je bil precejšen, saj je leta 1962 knjižnica štela 3817 knjig.

Danes je v naši knjižnici na razpolago 16.000 inventariziranih enot s področja narodne, regionalne in lokalne zgodovine, arhivistike in zgodovinskih pomožnih ved.


Knjižnični fond Pokrajinskega arhiva Maribor

Osnovo knjižnice predstavlja knjižni sklad, ki ga sestavlja knjižno in neknjižno gradivo Knjižno gradivo je omejeno predvsem na področja narodne, regionalne in lokalne zgodovine, arhivistike in drugih pomožnih ved. Neknjižno gradivo pa sestavljajo zbirke fotografij, razglednic, plakatov, zemljevidov, drobnih tiskov, mikrofilmskih posnetkov arhivskega gradiva in zvočnih zapisov.

Knjižnični fond temelji predvsem na nekaterih starejših serijskih publikacijah in zbirkah, kot so: Časopis za zgodovino in narodopisje od nastanka dalje (1904); izdaje Štajerskega zgodovinskega društva: Zeitschrift, Mitteilungen in Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen; Der Aufmerksame, ki je izhajal kot priloga Grätzer Zeitung pri v katerem so sodelovali tudi Slovenci; specialni krajevni repertoriji za Štajersko in Koroško po ljudskih štetjih, najstarejši iz leta 1872; znana Schmutzov in Janischev topografski leksikon iz leta 1823 in 1878, ki prinašata dragocene zgodovinske podatke za naše kraje; nadalje Zahnova Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark, v kateri so objavljene najstarejše listine tudi za današnje ozemlje Štajerske v Sloveniji; delo Ignacija Orožna Das Bisthum und die Diözese Lavant, ki nam predstavlja cerkveno in tudi krajevno zgodovino in zgodovino kulturnih znamenitosti Lavantinske škofije. Maribor in njegovo okolico v preteklosti ter njegov razvoj nam predstavljajo dela: Schlosserjev rokopis Marburg an der Drau seit 1780, ki prinaša topografsko in gradbeno zgodovino Maribora; rokopis dr. Rudolfa Avgusta Puffa iz leta 1846, ko opisuje zgodovino našega mesta, okolice in znamenitih meščanov; zgodovinski opis ulic, trgov in starejših objektov Maribora, ki ga je leta 1906 izdal dr. Artur Mally itd.

V knjižnici je shranjenih tudi sedem inkunabul neznane provenience, enajst rokopisnih in tiskanih knjig z recepti za zdravljenje z zdravilnimi zelišči iz 16. do 19. stoletja. Nadalje so v knjižnici shranjeni še drugi starejši leksikoni, priročniki in slovarji. Med novejšimi pridobitvami v knjižnici so strokovne knjige s področja arhivistike, ki so na razpolago tako zaposlenim kot raziskovalcem.


Katalog knjižnice

Knjižnični katalog je javno dostopen preko slovenskega knjižničnega sistema COBISS. Poizvedovanje lahko izvedete neposreno z mini iskalnikom "Poiščite v naši knjižnici" ali s pomočjo uporabniškega vmesnika COBISS


Naše knjižne novosti

Pridobitve januar-april 2011

Pridobitve maj-avgust 2011

Pridobitve september-oktober 2011

Pridobitve januar-februar 2012

Pridobitve marec-april 2012

Pridobitve maj-junij 2012

Pridobitve julij-avgust 2012

Pridobitve november-december 2011


Kontaktni podatki:

Glavni trg 7, 2000 Maribor
Telefon: (+386 2) 22 85 021
Telefaks: (+386 2) 25 22 564
E-pošta: knjiznica@pokarh-mb.si
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8:00 do 14:00
Kontaktna oseba: arhivski svetovalec in višji bibliotekar Leopold MIKEC AVBERŠEK

 

Katalog k razstavi Mariborski teden
Zbornik Radenci
Gradivo za zgodovino Maribora
Inventarji
Vodnik Pokrajinskega arhiva Maribor
Vodnik po gradivu za Prekmurje