COBISS iskanje
V spomin na Vlak bratstva in enotnosti

V spomin na Vlak bratstva in enotnosti

V sodelovanju z Mestno občino Maribor bomo v Pokrajinskem arhivu Maribor letos pripravili razstavo v spomin na prijateljstvo med izgnanimi Slovenci in srbskimi gostitelji, porojeno v letih druge svetovne vojne. 


Vse, ki se kakorkoli spominjate Vlaka bratstva in enotnosti ter ohranjanja prijateljskih vezi s srbskimi gostitelji vljudno prosimo, da z nami delite del svojih spominov in za razstavne namene arhivu posodite/prepustite svoje fotografske ali druge zabeležke, vezane na čas izgnanstva in kasnejše druženje v okviru manifestacije Vlak bratstva in enotnosti, ter tako tudi hkrati poskrbite za njihovo ohranitev. 


Gradivo zbiramo do konca marca 2017. Kontaktna oseba je mag. Jure Maček, arhivski svetovalec, telefon: 02/228 50 23.

 

Iz časnika Večer, 31. januar 2017:

Melita Forstnerič Hajnšek

V spomin na Vlak bratstva in enotnosti

Vse izgnance in pričevalce manifestacije Vlak bratstva in enotnosti ter ohranjanja prijateljskih vezi s srbskimi gostitelji vljudno prosijo, da s Pokrajinskim arhivom Maribor delijo del svojih spominov

Minilo je 55 let, odkar je 14. septembra 1961 z mariborske železniške postaje proti Svetozarevu (danes Jagodina), Kraljevu in sosednjim krajem v osrednji Srbiji odpeljal prvi Vlak bratstva in enotnosti. Ime so mu dali potniki, bivši izgnanci, ki so šli na obisk k svojim bratom. Pobudnik tovrstnega negovanja stikov med nekdanjimi slovenskimi izgnanci in njihovimi gostitelji v Srbiji je bil novinar časnika Večer Branko Senica Bonči. Kmalu po zasedbi Jugoslavije leta 1941 so namreč nemški okupatorji prisilno izselili cele družine zavednih Slovencev, največ iz Maribora in okolice. Pot v negotovost se je končala z gostoljubnim sprejemom in velikodušno pomočjo lokalnih prebivalcev. Tako je od leta 1961 do 1989 vsako leto izmenoma iz Slovenije in Srbije krenil na pot Vlak bratstva in enotnosti.


Iščejo spomine
V Pokrajinskem arhivu Maribor želijo v sodelovanju z Mestno občino Maribor letos pripraviti razstavo v spomin na prijateljstvo med izgnanimi Slovenci in srbskimi gostitelji, porojeno v letih druge svetovne vojne. Vse pričevalce manifestacije Vlak bratstva in enotnosti ter ohranjanja prijateljskih vezi s srbskimi gostitelji tako vljudno prosijo, da s Pokrajinskim arhivom Maribor delijo del svojih spominov in za razstavne namene prepustijo arhivu svoje fotografske ali druge zabeležke, vezane na čas izgnanstva in kasnejše druženje v okviru manifestacije Vlak bratstva in enotnosti, ter tako tudi poskrbijo za njihovo ohranitev. Gradivo zbirajo v Pokrajinskem arhivu Maribor do konca marca 2017. Kontaktna oseba je mag. Jure Maček, arhivski svetovalec, telefon: 02/228 50 23.
Kako je Vlak bratstva in enotnosti sploh nastal? Na pobudo Večera so v začetku junija 1961 odpotovali trojica nekdanjih pregnancev in fotoreporter v Svetozarevo in Ćuprijo, v šumadijski mesti, kamor sta dvajset let prej prispela prvi in drugi transport pregnancev, da bi obudili spomin na hude vojne čase, kot je v jubilejnem članku 13. oktobra 1989 zapisal idejni vodja Vlaka, večerov novinar in urednik Branko Senica. Nekaj dni po tem je prispela v Maribor delegacija svetozarevskega tednika Novi put in tedaj je bila - pred Železničarskim domom na Pohorju - sprejeta odločitev o vlaku.


Vlak zasuli s cvetjem
Prvi vlak je bil delo skupine zagnancev, v organizacijskem odboru so bili izključno nekdanji pregnanci. Nobene uradne podpore ni bilo, piše Senica, če izvzamemo Jugoslovanske železnice, ki so dale tedaj na voljo čisto novo vlakovno garnituro. Že prvi obisk pri srbskih gostih z vlakom je sijajno uspel. V Šumadijo in Pomoravje je s prvim vlakom odpotovalo osemsto pregnancev in tri kulturne skupine. Tudi vsi kasnejši vlaki so doživljali lepe in prisrčne sprejeme, toda prva manifestacije sredi septembra 1961 je bila posebna. Že naslednje leto - v maju in septembru - sta pripeljala dva vlaka iz Srbije. Vlak bratstva in enotnosti je prerasel v "največjo jugoslovansko manifestacijo bratstva, enotnosti in medsebojnega prijateljstva". Kasneje so vlaki vozili vsaki dve leti, enkrat s severozahoda na jugovzhod, drugič v obratni smeri. Na začetku so želeli, da 700 nekdanjih izgnancev po dveh desetletjih znova obiščejo kraje, v katerih so srečno preživeli vojno. Organizatorji so hoteli pregnancem omogočiti ponovno srečanje z nekdanjimi gostitelji. 14. septembra 1961 so v Svetozarevu (naključje, da je bila tudi nekdanja ulica, kjer je Večer, poimenovana po tem mestu, Svetozarevska), kot so poročali reporterji, lokomotivo in pol kilometra dolgi vlak zasuli s cvetjem.


26 PREVOZOV Z 10.541 SLOVENSKIMI IZGNANCI
Štajerske Slovence so Nemci izseljevali v Srbijo že v juniju in so jih naselili v Ćupriji, Jagodini, Nišu, Niški banji, Vrnjački banji. Požarevcu. Užicu, Čačku in Gornjem Milanovcu. Tisoče Slovencev je nemški okupator leta 1941 pregnal z njihovih domov. Samo iz meljske vojašnice v Mariboru je med 7. junijem in 26. julijem 1941 odpeljalo 26 transportov z 10.541 slovenskimi izgnanci v Srbijo, v Bosno in na Hrvaško. Sedem tisoč, večinoma izobražencev, jih je bilo v prvem valu prisilno izseljenih v Srbijo. Od 11. julija do 27. septembra so jih vlaki na Hrvaško in v BiH prepeljali še dodatnih deset tisoč. Poleg njih pa je bilo tudi 18.000 beguncev, ki so se izognili izgonu s tem, da so pobegnili s svojih domov. Mnogi so odšli iz mest na podeželje, iz Maribora v Ljubljano ali drugam.

« Nazaj