COBISS iskanje
Viktor Vrbnjak - ob 80-letnici rojstva

Viktor Vrbnjak - ob 80-letnici rojstva

Viktor Vrbnjak (Zmago) se je rodil 6. julija 1934 v Seliščih. Umrl je 11. aprila 2005 v Mariboru. Po osnovni šoli pri Sv. Juriju ob Ščavnici, gimnaziji v Radgoni, Murski Soboti in Mariboru je študiral slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1962 diplomiral. Kot arhivist je bil od 1.3.1962 do 31.12.2002, torej 40 let zaposlen v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer je pokrival področje privatnih fondov, šolstva in fonde društev. Bibliografija profesorja Vrbnjaka presega po številu marsikatero bibliografijo drugih kulturnikov. Njegove razprave se odlikujejo po zgodovinski natančnosti. Kot strog in nepristranski kritik je znal izluščiti jedro resnice iz biografij, spisanih v precepu vladajoče ideologije. Ni čudno torej, da je bil ob svojih kritičnih izjavah ali objavljenih razpravah in drugih delih večkrat odrinjen na stranski tir.

Svoje odmevnejše delovanje je pričel v Klubu prleških študentov, ko je sodeloval pri organizaciji zgodovinskih obletnic, za zbornik Srečanje (1958) napisal članek Prleški študentje v času. Ob spodbudah Antona Slodnjaka in Janka Glazerja se je vedno bolj poglabljal v zgodovino Slovencev na Štajerskem med leti 1848-1918. Začetek je razstava ob 90-letnici bésede v Bučkovcih leta 1957. Sledile so številne razstave v Mariboru in drugod, deloma v zvezi s popularizacijo arhivske službe, sloneče na nadrobnejšem razgledu po dobi, bogate z gradivom krajevne zgodovine in z izčrpnimi posnetki. Obravnavale so šolstvo (npr. Bučkovci, Fram, Jakobski Dol, Juršinci, Kamnica, Ljutomer, Maribor, Ptuj), pomembne dogodke (npr. obletnice Zgod. društva Maribor, krajevne kronike v Mariboru), osebnosti (npr. Caf, Dajnko, Glazer, Krempl, Šušmelj); v Univerzitetni knjižnici v Mariboru je pripravil razstavi o Franju Bašu in Pavlu Turnerju. V zvezi z razstavami je objavil v časnikih nekaj priložnostnih člankov.
Na novo je preučil 1. slovenski tabor v Ljutomeru ter o njem pisal v Pomurskem vestniku leta 1958 in Dialogih leta 1968 in zlasti izčrpno v zborniku Svet med Muro in Dravo leta 1968, ki ga je kot urednik pripravljal že izza študijskih let in zanj pridobil odlične sodelavce. Pisal je tudi o ljutomerski čitalnici, žalskem taboru, razvoju slovenstva v Mariboru, Francu Kovačiču, našem rojaku Ivanu Vuku Starogorskem idr. V Zborniku občine Slov. Bistrica 1983 je izšel 1. del razprave Dogodki na Slovenjebistriškem med leti 1848 in 1875, v zborniku Ruška kronika 1985 je raziskal osnovno šolstvo v Rušah do 1918 in kasneje še v Selnici ob Dravi, Kamnici, mariborsko realko in nasploh zgodovino šolstva na Slovenskem. Ocenil je kulturno-politični del Savinjskega zbornika in popis slovenskih doktorantov v Krollerjevi knjigi Dissertationsverzeichnis der Universität Graz 1872-1963. Od leta 1967 je sodeloval pri Slovenskem biografskem leksikonu in zbral pomembne krajane občin Ljutomer, Slov. Bistrica, G. Radgona, Lenart in Ptuj in deloma tudi za druge občine. Na zborovanjih slovenskih zgodovinarjev je sodeloval od 1968 in pri t. i. »reviziji slovenske zgodovine« ter v tem okviru obdelal politično in kulturno življenje Slovencev na Štajerskem od začetka obnovljene ustavne dobe do konca 1. svet. vojne.

Ob njegovi sedemdesetletnici leta 2004 je dr. Vlasta Stavbar, bibliotekarka specialistka, priredila v Mariborski univerzitetni knjižnici razstavo njegovega opusa, ki je bila v čast ne le njemu, njegovi rodni Prlekiji, marveč vsej Sloveniji. Ob tej razstavi je izredni profesor dr. Stane Granda, znanstveni svetovalec ZRC SAZU, zapisal: »Če bi v Sloveniji obstajale nagrade za znanje, bi bil prof. Viktor Vrbnjak med prvimi nagrajenci. Toliko, kolikor vé on o kulturni zgodovini Štajerske v 18. in 19. stoletju, ne vé nihče. Ga ni bilo tudi pred njim, in ga verjetno še dolgo ne bo po njem. Vrbnjak je živa enciklopedija za novejšo kulturno zgodovino Slovenske Štajerske v najboljšem pomenu te besede.« Razstava je bila poklon Vrbnjakovi 70-letnici in hkrati želja, da se mariborski in širši javnosti prikažejo številna dela, ki so bila rezultat skoraj petdesetletnega raziskovalnega dela človeka, ki sta ga odlikovala znanje in odlično poznavanje narodnopolitične zgodovine slovenske Štajerske za obdobje zadnjih šestdeset let Avstro-Ogrske, torej od 1848 pa do leta 1918, ki je odlično poznal literaturo, književna dela, časopisje in seveda tudi arhivsko gradivo za omenjeno obdobje in ki ga je odlikovala značilna skromnost in zaradi tega so bila njegova dela javnosti premalo znana in predstavljena.

Razstavo so pripravili v Univerzitetni knjižnici Maribor, njegovem drugem domu in drugem delovnem mestu, kjer je bil prof. Vrbnjak redni obiskovalec Enote za domoznanstvo. Zaradi svoje odločne in pokončne prleške narave je bil v Pokrajinskem arhivu Maribor kar dvakrat izključen iz službe, ni napredoval v nazivih bil načrtno ignoriran in prezrt. Kar 6 let so si nekateri sodelavci in nadrejeni prizadevali, da bi ga prisilno upokojili, proti njegovi volji. Veliko njegovih zaslug pa so si mnogokrat prisvojili drugi.
Prof. Vrbnjak je bil dober poznavalec življenja in dela številnih posameznikov. Velikokrat je bil pobudnik odkritja spominskih plošč pomembnim osebam in znanstvenih srečanj o njih (Ivan Vuk Starogorski, Peter Dajnko, Janko Glazer, Anton Krempl, Anton Korošec, Matej Slekovec, Josip Muršec ...).. Kulturna zgodovina v najširšem pomenu besede je bila prav tako stalnica Vrbnjakovega raziskovalnega dela. Številni prispevki v krajevnih zbornikih nam kažejo dobro poznavanje življenja posameznega kraja in njegovih ljudi. Mnogi krajepisi in domoznanske razprave pa so še ostali v rokopisu. Zgodovina Šolstva pa je prav posebna Vrbnjakova specialnost. Pomembno je tudi Vrbnjakovo uredniško delo. Prvemu, že omenjenemu, zborniku Svet med Muro in Dravo: ob stoletnici 1. slovenskega tabora v Ljutomeru 1868-1968, so sledili zborniki o posameznikih, ki so rezultat simpozijev (Volkmerjev, Borkov, Miklošičev zbornik). Kot zelo pomembno delo naj omenim zbornik Razprave, članki, ocene, kjer je prof. Vrbnjak izbral in uredil Glazerjeve tekste in napisal obširne in natančne opombe. Delo je leta 1993 izšlo pri založbi Obzorja Maribor. Leta 2002 pa so pri mariborski Literi pod Vrbnjakovim skrbnim in natančnim uredništvom izšla dela Vasilija Melika Slovenci 1848-1918: razprave in članki. Vrbnjakovo zadnje delo je objava rokopisnega teksta Antona Trstenjaka o Slovencih na Ogrskem, ki ga je izdal Pokrajinski arhiv Maribor.

Poleg omenjenih tematskih sklopov Vrbnjakovega raziskovalnega dela je potrebno omeniti še njegovo sodelovanje s SAZU-jem za Slovenski biografski leksikon, sodelovanje s Krajevnim leksikon Slovenije in z Jugoslovanskim leksikografskim zavodom. Izbrana bibliografija (tudi z nekaterimi neobjavljenimi razpravami - označeni kot tipkopis), opozarja na bogat ustvarjalni opus človeka, ki je bil, kot so zapisali ob slovesu njegovi bližnji, »po čustveni naravi prleški kmet, ki mu je bilo življenjsko vodilo pošteno delo, kot slovenski intelektualec pa je ostal zvest svoji rodni pokrajini in njeni preteklosti.«

Dr. Stane Granda je v zaključku svojega govora (tipkopis hrani Rokopisna zbirka UKM) ob otvoritvi razstave v UKM 10. septembra 2005 povedal: "Viktor o svojih uspehih in dosežkih pri delu ni nikoli veliko govoril. Naša srečanja z njim so bila v strokovnem pogledu vedno namenjena reševanju problematike, zlasti virov, literature in metodologije. Mislim, da želimo vsi tukaj, ki ga cenimo in spoštujemo, še veliko takih srečanj. Vse, kar puščamo za seboj, je zgolj naše delo.«

Viktor Vrbnjak je umrl 11. aprila leta 2005. Ob odkritju spominske plošče 21. oktobra 2006 v Seliščih je Franc Krnjak dejal: »Sedaj smo tu ob njegovi mladostni zibelki. Da se mu samo malo skušamo oddolžiti. Mlada in bodoča pokoljenja pa naj črpajo Viktorjev bogati raziskovalni opus, saj bodo tako ohranili njegovo nesmrtnost v vlogi velikega Prleka in Slovenca.«

 

« Nazaj